Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je KPK z izdajo zaključnega poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank posegel v tožnikove ustavne pravice, saj Janši osnutka prej ni poslal v izjasnitev. S tem je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic.

Celotno sodbo lahko preberete tukaj.

Janez Janša bo po odločitvi vrhovnega sodišča, da odpravi poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank v delu, ki se nanaša nanj, še razmislil o pravnih ukrepih zoper nekdanji senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Pričakuje pa, da bo nekdanji predsednik KPK odstopil s sedanjega položaja pravosodnega ministra.

Posledice, ki jih je povzročilo to poročilo, pa so nepopravljive, meni predsednik SDS, ki je bil v času objave zanj obremenilnega poročila predsednik vlade.

Med posledice, ki jih je prinesla objava poročila, je Janša prištel zrušenje vlade in ustavitev reform, politično nestabilnost in dražje zadolževanje, odložitev in podražitev sanacije bank, pridobivanje časa za zakrivanje odgovornosti za stomilijonske kraje iz slovenskih bank, zaustavitev privatizacijskih procesov ter ohranitev monopolov za vladanje iz ozadij.

Janša je poudaril, da je senat KPK ob predstavitvi poročila poln "bombastičnih besed in stavkov", današnji dan pa je po njegovih besedah dokončno pojasnil motiv za odstop tega senata, kar se je zgodilo konec novembra 2013.

Cerar se bo o Klemenčiču odločal po pogovoru z njim

Premier Miro Cerar je na novinarski konferenci po seji vlade napovedal, da se bo o tem, kako bo ravnal v zvezi s pozivi po odstopu ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, odločil potem, ko bo z njim opravil pogovor. To naj bi se zgodilo predvidoma v ponedeljek, ko se Klemenčič vrne iz tujine.

Cerar sicer opozarja, da je odločitev vrhovnega sodišča večplastna. Sodišče je po njegovih besedah poročilo res razveljavilo, vendar pa po drugi strani pri tem ni "neposredno ne posredno poseglo v samo vsebino" poročila, "ki govori o določenih kršitvah zakona, nepojasnjenih gotovinskih zneskih in sumljivih denarnih transakcijah".

Da je sodišče odločalo zgolj o postopku in ne o vsebini, poudarjajo tudi v SD in ZL, kjer opominjajo, da premoženje prvaka SDS Janeza Janše ostaja nepojasnjeno.

Se pa Cerar zaveda, da je poročilo povzročilo "pomembne politične premike", zato po njegovih besedah zadeva terja premislek, ki ga namerava opraviti v prihodnjih dneh.

V ponedeljek, ko se Klemenčič vrne iz tujine, se namerava z njim sestati, nato pa bo "na podlagi celotne preučitve zadeve" in pogovora z ministrom razmislil, kako bo ravnal, je napovedal.

Padla takratna vlada

Zaradi omenjenem poročila KPK je posledično padla takratna vlada, ki jo je vodil Janša.

Janša se danes na twitterju zato sprašuje, kdo bo zaradi tega poročila odgovarjal in kdo bo povrnil škodo. »Že od rimskega prava velja rek: Pravica odložena je pravica odrečena. Žalosten obraz slovenske pravne države,« je še zapisal na družbenem omrežju.

Erjavec: odločitev sodišča je treba spoštovati

Predsednik DeSUS Karl Erjavec meni, da je treba odločitev vrhovnega sodišča spoštovati. Na vprašanje, ali mu je zdaj žal, da je DeSUS po objavi poročila izstopil iz koalicije, pa odgovarja, da današnja odločitev sodišča ni povezana z njihovo takratno odločitvijo.

Po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o nadzoru nad premoženjskim stanjem Janše 8. januarja 2013 je namreč iz takratne koalicije SDS, DL, NSi, SLS in DeSUS 23. januarja 2013 najprej izstopila DL, februarja pa še DeSUS in SLS. Z izglasovano konstruktivno nezaupnico in imenovanjem Alenke Bratušek za mandatarko nove vlade je nato konec februarja 2013 vlada tudi dokončno padla.

Ne bo komentiral dela prejšnjega senata

Štefanec je na seji parlamentarne mandatno-volilne komisije odgovoril na vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča v zvezi z odločitvijo vrhovnega sodišča, ali je imel po njegovem mnenju senat KPK pod vodstvom Gorana Klemenčiča dovolj integritete, da je vodil KPK.

Kot je poudaril Štefanec, je že ob nastopu svoje funkcije poudaril, da ne želi in tudi ne bo niti vsebinsko niti vrednostno ocenjeval dela prejšnjega senata, ker se mu to ne zdi korektno. Nikoli namreč ne ve, »kakšne okoliščine so senat vodile pri sprejemu posamezne odločitve«. »Zato seveda tega tudi danes ne bom storil in seveda ne bom odgovoril na vprašanje o integriteti prejšnjega senata, ker tega ne želim in to tudi ni moje pooblastilo in ni moja pristojnost,« je pojasnil.

Z odločbo vrhovnega sodišča je, kot pravi, seznanjen, saj so ga o njej med današnjo razpravo na seji mandatno-volilne komisije DZ obvestili sodelavci. Do nje se ne želi opredeliti sedaj, ko vsebine sploh ne pozna, niti sicer, je pojasnil. Ob tem je dodal še, da ima kot pravnik pri vsaki sodni odločbi pristop, da jo spoštuje do takrat, ko velja in ko ni spremenjena. »In tako velja tudi za to, ne glede na to, da njene vsebine ne poznam,« je dejal.

Nekdanji senat KPK: nova sodna praksa bo determinirala delovanje KPK v bodoče

Po odločitvi vrhovnega sodišča, da odpravi poročilo KPK, ki je obremenilo Janeza Janšo, nekdanji senat KPK sporoča, da lahko sedanji senat postopke ponovi. Pri tem pa izpostavljajo, da bo vzpostavljena sodna praksa determinirala delovanje KPK v bodoče. Poudarili so še, da sodišče ni odločalo o vsebini poročila.

Glede na to, da je vrhovno sodišče poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) odpravilo izključno iz procesnih razlogov in s tem "začrtalo okvire novi praksi pri interpretaciji zakona o integriteti", nekdanji senat KPK v sestavi Goran Klemenčič, Rok Praprotnik in Liljana Selinšek "ne vidi ovir, da KPK ob upoštevanju standarda, ki ga je postavilo vrhovno sodišče, postopek ponovi". Ob tem dodajajo, da je to "seveda odločitev novega senata KPK".

Kot poudarjajo v izjavi, prakse - ne prejšnjih senatov ne sodne - na področju nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank ni bilo. "Pri izvedbi nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih stranki in pripravi poročila smo ravnali z vso dolžno skrbnostjo in strokovnostjo. Odločitev komisije v zvezi z omenjenim poročilom je bila večkrat potrjena na upravnem sodišču v Ljubljani in v Celju, v postopku za izdajo začasne odredbe pa tudi dvakrat na vrhovnem sodišču," poudarjajo.