Kot je sporočil predsednik DVK Anton Gašper Frantar, je SDS dobila 24,86 odstotka glasov, NSi in SLS 16,46 odstotka, Verjamem 10,50 odstotka, DeSUS 8,16 odstotka, SD pa 8,05 odstotka glasov.
Od strank, ki ne bodo dobile poslanca v Evropskem parlamentu, je PS dobila 6,62 odstotka glasov, Združena levica 5,48 odstotka, lista Kacin - Konkretno 4,86 odstotka, SNS 4,05 odstotka, Sanjska služba 3,59 odstotka, Piratska stranka Slovenije 2,58 odstotka, Solidarnost 1,67 odstotka, DL 1,12 odstotka, Zares 0,91 odstotka, Zeleni Slovenije 0,73 odstotka ter Slovenski narod 0,35 odstotka glasov.
Novi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu bodo tako postali Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver z liste SDS, Franc Bogovič in Lojze Peterle s skupne liste NSi in SLS ter Igor Šoltes (Verjamem), Ivo Vajgl (DeSUS) in Tanja Fajon (SD).
Večina novoizvoljenih poslancev je bila izvoljena s preferenčnimi glasovi, le Šulinova je bila izvoljena na podlagi vrstnega reda na listi. Največ preferenčnih glasov je dobil Zver (57.030), med izvoljenimi poslanci sledijo Peterle (31.409), Šoltes (30.415), Vajgl (21.214), Fajonova (11.389), Tomčeva (10.696) in Bogovič (7762). Slednji je bil s preferenčnimi glasovi za evropskega poslanca izvoljen z zadnjega, osmega mesta na listi NSi in SLS. Fajonova pa je bila na listi SD na drugem mestu, a je s preferenčnimi glasovi prehitela nosilca liste, predsednika stranke Igorja Lukšiča.
Več preferenčnih glasov kot Fajonova in Bogovič so sicer dobili Jože Mencinger (lista PS), Jelko Kacin (Konkretno) in Zmago Jelinčič (SNS), a so zaradi slabšega uspeha celotnih list, na katerih so nastopali, ostali pred vrati Evropskega parlamenta.
Med novoizvoljenimi evropskimi poslanci jih je polovica funkcijo opravljala že v prejšnjem mandatu. To so Peterle, za katerega bo to že tretji mandat evropskega poslanca, Zver, Fajonova in Vajgl, ki je bil sicer na prejšnjih volitvah izvoljen na listi Zares, tokrat pa je kandidiral na listi DeSUS.
Od osmih poslancev iz Slovenije so tri ženske, ena manj kot v prejšnjem mandatu. Evropski poslanci iz Slovenije so v povprečju stari 53 let, najmlajša je 43-letna Fajonova, najstarejši pa 71-letni Vajgl.
Volilna udeležba na današnjih volitvah je bila 24,08-odstotna, najnižja doslej. Leta 2004 je namreč na volišča prišlo 28,35 odstotka volivcev, leta 2009 pa 28,37 odstotka. Udeležba na volitvah v Sloveniji je tudi precej nižja kot na ravni celotne EU, saj je tam na volišča prišlo 43,11 odstotka volivcev.
Janković: Te volitve ne vplivajo na državnozborske
Na volitvah poslancev v EP je pravi polom doživela stranka PS, ki v EP ne bo poslala nobenega poslanca. Predsednik stranke Zoran Janković je za POP TV komentiral, da to sicer ni rezultat stranke, ampak rezultat Jožeta Mencingerja, ki je sam vodil kampanjo, saj da številni znotraj stranke po njenem razkolu niso točno vedeli, ali naj ga podpirajo ali ne. Zanj je rezultat spodbuden. Na vprašanje, ali se počuti odgovornega za tako slab rezultat, saj da je kongres stranko, po kateri je vajeti znova prevzel on, razpadla pa je vlada, je Janković odgovoril, da ne. "Kongres ni vplival na razpad vlade, ta se je za to odločila sama," je ponovil.
Zatrdil je, da te volitve ne vplivajo na državnozborske, saj da bo tam rezultat popolnoma drugačen. "Še vedno sem pripričan, da bomo na teh volitvah zmagali," je poudaril in dodal, da mu nikakor ni žal za prevzem stranke PS, saj so se tako odločili člani stranke. Glede povezovanja strank na levici pa je pojasnil: "Z vsemi smo se pripravljeni pogovarjati, a o neki koaliciji ali povezovanju pa pred volitvami ni za govoriti."
Janša: SDS trenutno edina stranka z resnim programom in kadrovsko ponudbo
Prvak SDS Janez Janša se je v prvem odzivu na rezultate vzporednih volitev, ki kažejo, da je SDS na današnjih volitvah dobila tri poslanske mandate, najprej zahvalil volivcem za glasove, ob tem pa poudaril, da ti kažejo na to, da je v slovenskem prostoru zgolj ena stranka, ki ta trenutek ponuja resen program in kadrovsko ponudbo.
Janša zato ocenjuje, da slika tega prostora ni obetajoča. "V tem trenutku še nihče ni predstavil programa, ekip, vsi le govorijo, da bodo pripravili ekipe in program, državnozborske volitve naj bi bile pa že julija," je med drugim dejal prvak SDS.
Na vprašanje, ali bi se bil pripravljen odreči vodenju stranke, če bi bilo to potrebno, da bi SDS lahko sestavila vlado po naslednjih volitvah v DZ, pa je Janša poudaril, naj si skrbi glede sestavljanja koalicije delajo tisti, ki imajo danes dolge nosove in so računali, da bodo do zmage prišli zgolj z zlorabo institucij, predvsem pravosodja.
Kacin: Odločili državljani, ki se zavedajo priložnosti za Slovenijo v EU
Nosilec liste Kacin konkretno Jelko Kacin se ob izidih vzporednih volitev, ki kažejo, da se ne bo uvrstil v Evropski parlament, nadeja, da se bo rezultat še popravil. Je pa ob relativno nizki volilni udeležbi izpostavil, da so odločili tisti državljani, ki se zavedajo priložnosti, ki jih EU prinaša Sloveniji.
Fajonova: Rezultat volitev popotnica za naprej in za razmislek v stranki
Kandidatka na listi SD Tanja Fajon, ki ji izidi vzporednih volitev kažejo vnovičen sedež v Evropskem parlamentu, pravi, da bo tokratni rezultat volitev zagotovo popotnica za naprej, pa tudi za razmislek v stranki. Po rezultatih vzporednih volitev naj bi namreč SD dobila enega poslanca v EP, medtem ko so na prejšnjih volitvah dobili dva.
Dejan Židan: Tovrstnih ambicij za predsednika stranke nimam. Mnogo drugih primernih ljudi je za to.
Lukšič zadovoljen z izvolitvijo Fajonove
Predsednik SD Igor Lukšič, ki po izidih vzporednih volitev ne bo izvoljen v Evropski parlament, čeprav je bil nosilec liste SD, pravi, da je očitno "tudi volilno telo razumelo namige", saj da vodi stranko na državnozborske volitve. Sicer pa je zadovoljen, da je SD dobil vsaj enega poslanca in da je izvoljena podpredsednica stranke.
Lukšič je opozoril, da je imel SD na prejšnjih evropskih volitvah na prvih dveh mestih na listi imeli "nesocialne demokrate". Zato je zadovoljen, če bo podpredsednica stranke Tanja Fajon izvoljena v Evropski parlament.
Fajonova, ki je bila uvrščena na drugo mesto na listi SD, bo, kot kažejo izidi vzporednih volitev, izvoljena s pomočjo preferenčnih glasov.
Na vprašanje, ali bo odstopil, ker ni bil izvoljen kot nosilec liste, je Lukšič odgovoril, da za to zdaj ni čas. "Mislim, da se je treba sedaj pripraviti na državnozborske volitve in iti naprej," je dejal. Meni tudi, da se je stranka okrepila in da so dali jasno sporočilo, da je SD močna socialna demokracija in alternativa desnosredinski koaliciji.
Han in Židan enotna, da je SD doživela hud poraz
Podpredsednik SD Dejan Židan in vodja poslancev SD Matjaž Han sta si enotna, da je stranka na evropskih volitvah doživela hud poraz. Potrebne so analize, a o ukrepih, tudi o odgovornosti prvaka SD Igorja Lukšiča, še ne govorita. "To je zaušnica stranki in znak, da se moramo na državnozborske volitve pripraviti zelo dobro," je bil jasen Židan.
SD je na prejšnjih volitvah v Evropski parlament dobila dva poslanca, na tokratnih pa ji kaže na le en mandat; v Bruselj naj bi po rezultatih vzporednih volitev odšla dosedanja poslanka Tanja Fajon. Tako kaže, da je s preferenčnimi glasovi prehitela nosilca liste Lukšiča.
Židan je vesel, da je izvoljena vsaj ena poslanka SD v Evropski parlament in upa, da bo tako tudi po dokončnih rezultatih. Ob vprašanju, ali bi Lukšič, ki se niti kot nosilec liste očitno ni uspel prebiti v evropski parlament, moral odstopiti, pa je Židan odgovoril, da je SD šla na volitve kot celota. "Izpostavila je svojega predsednika, rezultat pa ni dober," je dejal.
Foto: Daniel Novakovic/STA
Sam ne zna oceniti, kot pravi, ali se jim z Lukšičem na čelu lahko tak neuspeh ponovi na državnozborskih volitvah. Verjame pa, da so na državnozborskih volitvah lahko bistveno boljši kot na evropskih. "Je pa današnji rezultat znak, da se moramo nekatere stvari v stranki pogovoriti in priti zelo pripravljeni na državnozborske volitve," je poudaril Židan.
Odstopov v organih stranke ne pričakuje, pač pa pričakuje, da se bodo v miru pogovorili. Kakšni bodo ukrepi, pa je prehitro govoriti, je dodal. Obenem je Židan vnovič poudaril, da nima ambicij biti predsednik stranke. "Na državnozborske volitve gremo z željo, da zmagamo in v državi izvajamo socialdemokratske vrednote," je dejal.
Vodja poslancev SD Han se strinja, da je SD danes doživela neuspeh in dobila relativno malo glasov, "sploh če sta nas prehitela tako Igor Šoltes kot Ivo Vajgl, da ne govorimo o desnici". Han priznava, da so bile stranke na levi strani razbite, zato meni, da je njegov poziv k pogovorom leve sredine izpred nekaj dni še bolj aktualen. "Jutri bo nov dan, stranka se bo znala organizirati in iti s socialdemokratskimi vrednotami na državnozborske volitve," je prepričan.
Mencinger izid današnjih volitev ocenil kot slab
Nosilec liste PS Jože Mencinger, ki se po rezultatih vzporednih volitev ni uvrstil v evropski parlament, je izid današnjih volitev ocenil kot slab. Krivda je, kot je dejal v izjavi za medije, njegova, saj je "več ali manj ostal sam". Obenem Mencinger napoveduje, da bo naredil vse, da predsednik PS Zoran Janković še naprej ostane ljubljanski župan.
Pirati zadovoljni z rezultati evropskih volitev in že usmerjeni k parlamentarnim
Predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Deželak je zadovoljen z rezultatom stranke na volitvah za Evropski parlament. Glede na vzporedne volitve je za Piratsko stranko glasovalo 2,5 odstotka volivcev, takšen rezultat po Deželakovem mnenju odraža potencial stranke, da nastopi v Sloveniji tudi na parlamentarnih volitvah.
Sanjska služba: V treh mesecih smo dosegli razmeroma veliko
Pri projektu Sanjska služba so z rezultati vzporednih volitev v Evropski parlament razmeroma zadovoljni. Da so v zgolj treh mesecih uspeli prepričati blizu štiri odstotke volivcev, dokazuje, da je potenciala za nadaljevanje takšnih eksperimentov dovolj, pravi vodja volilne kampanje Zoran Leban Trojar.
Erjavec: Rezultati vzporednih volitev kažejo na velik uspeh za DeSUS
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je danes izrazil veselje ob rezultatih vzporednih volitev, po katerih je nosilec njihove liste Ivo Vajgl dobil mesto v evropskem parlamentu. "Borba je bila težka. Če podatki vzporednih volitev držijo, je to velik uspeh za DeSUS," je ocenil Erjavec.
Vajgl: Priložnost, da v Bruslju sprožimo vprašanje starejših
Stranka DeSUS je z izvolitvijo v Evropski parlament dobila priložnost, da na evropski ravni sproži vprašanje statuta starejših, je prepričan nosilec liste Ivo Vajgl, ki mu vzporedne volitve napovedujejo izvolitev za evropskega poslanca. Nad rezultatom ni presenečen, več niti ni pričakoval.
Peterle ocenjuje, da so volivci nagradili povezovanje
Nosilec skupne liste NSi in SLS Lojze Peterle, ki mu izidi vzporednih volitev kažejo vnovično izvolitev v Evropski parlament, je v prvem odzivu kot izredno pomembno izpostavil, da so volivke in volivci nagradili povezovanje. Poleg njega naj bi v Evropski parlament s skupne liste prišel še predsednik SLS Franc Bogovič.
Novakova: Sodelovanje so volivci nagradili. Okrepili smo evropsko ljudsko stranko s kar petimi mandati.
Bogovič: To je dober obet za nadalnje sodelovanje, to, kar smo danes pokazali na teh volitvah, bi želeli tudi na parlamentarnih.
Šoltes želi s komentarjem počakati do končnih rezultatov
Igor Šoltes, nosilec liste Verjamem, ki ji po rezultatih vzporednih volitev v evropski parlament kaže, da je osvojila en poslanski mandat, je v prvih odzivih še previden. Kot je dejal ob prihodu v medijsko središče na Gospodarskem razstavišču, je treba počakati na končne rezultate, takrat bo lahko tudi kaj več komentiral.
Tudi o tem, kaj njegova izvolitev in odhod v Bruselj pomenita za lokalno politiko, še ni želel govoriti. "Že v samem začetku smo rekli, da želimo z vstopom v politiko dokazati, da se da slišati več Slovenije v Bruslju in da naj Slovenija postane soustvarjalec politik v Bruslju," je dejal Šoltes.
Zver: volilno telo je nagradilo proevropsko usmerjenost
Nosilec zmagovalne liste na letošnjih evropskih volitvah Milan Zver iz SDS je prepričan, da je volilno telo nagradilo proevropsko usmerjenost SDS, pa tudi skupne liste NSi in SLS. Slaba volilna udeležba pa je po mnenju Zvera velika zaušnica tako politikom kot medijem.
Zver je namreč v prvem odzivu na vzporedne volitve, ki kažejo, da naj bi SDS dobila tri mesta v Evropskem parlamentu, poudaril, da so njihovi protikandidati z leve strani političnega pola poudarjali evroskepticizem ali celo evrofobijo, a s tem niso uspeli prepričati volilnega telesa, tudi to pa je po mnenju Zvera vplivalo na nizko volilno udeležbo.
Zver je poudaril tudi, da se Evropska ljudska stranka, katere del je tudi SDS, s slovenskimi poslanci krepi in prepričan je tudi, da bo novi predsednik Evropske komisije postal njen kandidat Jean-Claude Juncker.
Rezultat volitev po mnenju Tomičeve dokaz, da je Združena levica na pravi poti
Nosilka liste Združene levice na evropskih volitvah Violeta Tomič je z rezultatom volitev v Evropski parlament zadovoljna. Po vzporednih volitvah bi namreč Združena levica prejela 5,9 odstotka glasov. Meni, da so v zelo kratkem času uspeli doseči zelo veliko. Tako je po njenem mnenju rezultat volitev dokaz, da so na pravi poti za naprej.
Po mnenju Tomčeve se desnica krepi, Šulinova izid pripisuje zaupanju volivcev v SDS
Desnica se krepi in očitno imajo desnosredinske stranke pravi recept za izhod EU in Slovenije iz krize, je dejala druga z liste SDS Romana Tomc, ki ji vzporedne volitve kažejo izvolitev v Evropski parlament. Tretja z liste SDS Patricija Šulin, ki naj bi bila prav tako izvoljena, izid pripisuje temu, da so volivci znali prepoznati, komu zaupajo.
Za listo Slovenski narod je rezultat na evropskih volitvah pričakovan
Nosilec liste Slovenski narod Bogomil Knavs ni preveč razočaran nad rezultatom, kakršnega stranki napovedujejo vzporedne volitve. Kot je povedal za STA, so jim javnomnenjske raziskave vseskozi napovedovale slab rezultat. "Mi smo se prepozno zbudili, zbrali smo se ad hoc in mogoče naredili kakšno napako," je pojasnil.
Kršenje volilnega molka
Od začetka volilnega molka, ki se je začel v petek ob polnoči, je dežurna služba Ministrstva za notranje zadeve danes do 19. ure prejela skupaj 40 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka.
V 17 primerih prijava ni bila podana oziroma je bilo takoj ugotovljeno, da ne gre za kršitev volilnega molka so sporočili iz državne službe.
Inšpektorat na podlagi 17 prijav, ki so se nanašale petkrat na deljenje volilnega materiala, štirikrat na objavo na spletni strani, dvakrat na pošiljanje SMS sporočil in na objavo v družabnih omrežjih, po enkrat pa na plakatiranje, objavo na TV in agitacijo, obravnava štiri zadeve. V preostalih 12 primerih pa ni bilo ugotovljenih elementov kršitev volilnega molka oziroma zaradi različnih okoliščin ne bi bila smotrna uvedba postopka o prekršku, so sporočili iz inšpektorata.
Volilna udeležba v Sloveniji 24-odstotna, med najnižjimi v EU
Volilna udeležba na Evropskih volitvah v Sloveniji je bila med najnižjimi v celotni EU, saj je na volišča prišlo le dobrih 24 odstotkov volilnih upravičencev. To je tudi manj kot na prejšnjih volitvah leta 2004 in 2009, ko je glasovalo dobrih 28 odstotkov volivcev.
V Sloveniji je na volišča prišlo 412.158 oziroma 24,09 odstotka volilnih upravičencev. Takšna udeležba je precej nižja kot udeležba na ravni celotne EU, kjer je glasovalo 43,11 odstotka volivcev. Udeležba v Sloveniji je med najnižjimi, še nižjo sta zabeležili Slovaška (13-odstotno) in Češka (19,5-odstotno).
Največ volivcev je sicer na volišča prišlo v kranjski volilni enoti, in sicer 25,93 odstotka, najmanj pa na Ptuju (20,21 odstotka). Med volilnimi okraji so najvišjo udeležbo zabeležili v okraju Ljubljana - Vič Rudnik III, kjer je na volišča prišlo 32,93 odstotka volivk in volivcev, najnižjo pa v Lendavi, kjer je glas oddalo le 15,78 odstotka volilnih upravičencev.
