Predsednik republike Borut Pahor išče pot v leto 2030. Včeraj je o tem govoril z znanstveniki, poslovneži in kulturniki. Na konferenci o tehnološkem napredku, ki je del cikla pogovorov Slovenija 2030, jim je zastavil konkretno vprašanje: kakšne vrste novih tehnologij naj podpre slovenska politika, da bo v leto 2030 skupaj s politiko prispela tudi slovenska družba? Odgovore bo čez slaba dva tedna na »političnem vrhu« predstavil predsedniku vlade Miru Cerarju, predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu in predsedniku državnega sveta Mitji Bervarju. Ker slovenska politika trenutno ni v najboljši formi, se bodo štirje možje pogovarjali o rešitvah. Za to pa Pahor išče pomoč pri ljudeh, ki rešitve že poznajo.
Voda in elektrika za vse
Včerajšnji sogovorniki so se strinjali, da je prihodnost Slovenije v zelenih tehnologijah in trajnostnem razvoju. »Že s tehnologijami, ki obstajajo danes, si lahko ob pravilni uporabi zagotovimo deset let obstoja,« je dejal fizik Griša Močnik, direktor in vodja raziskav v podjetju Aerosol, ki je največji proizvajalec merilnikov črnega ogljika na svetu. Močnik je govoril o onesnaženosti okolja in tem, da je mogoče z danes dostopnimi ekološkimi rešitvami za osemdeset odstotkov zmanjšati izpuste saj, torej trdnih delcev, ki nastanejo pri zgorevanju različnih goriv. S tem bi izboljšali zdravje ljudi in zmanjšali stroške zdravljenja. Da bi dosegli dolgoročen obstoj, pa bo treba poseči tudi po novih, neuveljavljenih tehnologijah, ki jih je treba šele uvesti, je opozoril Močnik. In takšen razvoj bo zahteval drugačno družbo. Po mnenju filozofa in okoljskega analitika Luke Omladiča z ljubljanske filozofske fakultete bi bilo treba najprej vsem zagotoviti dostop do osnovnih dobrin – vode in energije. »Če želimo doseči trajnostni razvoj, ga moramo doseči za vse, ne le za nekatere. Vsi vemo, da med nami živi veliko ljudi, ki ne morejo plačati niti položnic za vodo, elektriko in ogrevanje. Zavedati se moramo nevarnosti energetske revščine.« Tudi profesor sociologije Rudi Rizman je govoril o neenakih izhodiščih in nepravični porazdelitvi družbenega bogastva. »V Sloveniji sta soočeni dve generaciji: otroci transformacije, stari nekaj čez štirideset, ki imajo vgrajeno zaupanje v individualno iniciativo in možnosti, ki jih ponujata odprta družba in prosti trg. Za njimi pa prihajajo otroci krize, ki se jim ob čaščenju prostega trga porajajo dvomi. Prosti trg ima vlogo božanstva, skupno, javno dobro pa je utišano.«
Eksistencialni strah
Pahorjevi sogovorniki so se strinjali, da družbo – tudi zaradi anomalij, ki izhajajo iz prevlade neoliberalne ideologije – hromi eksistenčni strah. Niso pa se do konca strinjali o tem, kako se strahu otresti. Klasični argumentaciji, da mora za temeljno varnost prebivalcev poskrbeti država, so se namreč uprli klici, da močnih intervencij države in njene politike ne potrebujemo. »Sam poznam obe izkušnji: tri leta sem delal v varno financirani raziskovalni skupini in to je bilo zame udobno,« je povedal podjetnik Jakob Šušterič, soustanovitelj in direktor podjetja MESI, ki razvija naprave za diagnostiko srčno-žilnih bolezni. »Dve leti pa sem zaganjal lastno podjetje in v tistem času doma nisem odpiral kurjave. Raje sem si oblekel plašč in sem denar vlagal v razvoj.« S podobno idejo o pomembnosti individualne iniciative in obvozu mimo inštitucij se mu je pridružil pravnik Miha Grčar iz spletne menjalnice za trgovanje z virtualno valuto bitcoin. Ta, zelo uspešna dejavnost, ki prinaša milijone evrov, temelji na tehnologiji, ki razbija ustaljeni red. »Naše inovacije delujejo pravzaprav proti obstoječim inštitucijam,« pravi Grčar. Po njegovem mnenju je treba s pomočjo inštitucij zagotoviti le, da bodo mladi, ki imajo ideje, lahko odpirali podjetja in jih tudi zapirali, če jim ne bo uspelo.
»France Prešeren je verjel v utopično ureditev družbe,« je dramska igralka Saša Pavček citirala verze iz Zdravljice. »Danes pa je ta utopija temelj naše identitete.«
»Problem je neznosna zaprtost slovenske družbe,« je v energičnem nastopu dejal Andraž Tori, soustanovitelj in tehnični direktor informacijsko-tehnološkega podjetja Zemanta. Gre za enega prvih slovenskih startupov, ki mu je uspelo na globalnem trgu. Po Torijevem mnenju bi bilo treba Slovenijo oplemenititi z več priseljenci. »Nujno moramo dopustiti imigracijo! Predstavljate si slovenske univerze z dvajset odstotki tujih profesorjev in trideset odstotki tujih študentov.« Države prihodnosti so države, ki se ne zapirajo vase.