Načrt upravljanja Kobilarne Lipica je strateški dokument, ki je obvezen z zakonom in začrta štiriletno pot državne kobilarne. V njem je zapisano, kaj vse bodo tam v tem času zgradili, obnavljali, na novo urejali, koliko bo to stalo in kdo bo plačnik. Junija je staremu načrtu upravljanja potekel rok trajanja, novega, ki bi že moral veljati, pa še ni. Resnici na ljubo ga Lipica sploh ne potrebuje, saj država za to, kar v njem načrtuje, tako ali tako nima denarja, zato iste projekte kot nujne že desetletje ali več vpisuje v nove in nove strateške načrte, njena kobilarna pa še naprej hira.
Če ne bi bilo denarja iz tujine...
Ko je Pahorjeva vlada junija 2010 sprejemala zadnji načrt upravljanja Kobilarne Lipica, smo v Dnevniku opozarjali, da gre za velik nabor nujnih ukrepov, vendar denar zanje povečini ni zagotovljen. Iz preglednice, ki jo objavljamo, je mogoče razbrati, da država v svoji domnevno elitni kobilarni v zadnjih štirih letih (v tem času so se zamenjale tri vlade) povečini ni izpeljala niti tistih redkih projektov, za katere je bil denar rezerviran (denimo iz evropskih skladov za pregrešno drago obnovo hotela Klub, ki je že tri leta zaprt in še naprej propada). Je pa bivša uprava KL pod vodstvom Tomija Rumpfa v skladu načrtom upravljanja porabila ves predvideni denar za pripravo najrazličnejše projektne dokumentacije. V večini primerov je šel za plačilo spornih projektov za naložbe, za katere je bilo vnaprej jasno, da denarja za njihovo izvedbo ni. V zvezi s tem je aktualno vodstvo KL tožilstvu kazensko ovadilo enajst oseb, saj naj bi neupravičeno porabile slab milijon davkoplačevalskih evrov.
Ena redkih svetlih izjem med projekti, načrtovanimi za obdobje od junija 2010 do 2014, je ureditev muzeja Lipicanca, za katerega je šla glavnina denarja iz norveškega finančnega mehanizma, torej smo ga dobili iz tujine. Na prepotrebno obnovo v Lipici pa čaka, denimo, več kot trideset let stara in povsem dotrajana čistilna naprava, ki nevarno onesnažuje kraška tla. Zanjo bi morala država kot lastnica zagotoviti okoli pet milijonov evrov, a bo moral tudi ta projekt, ki se pod oznako nujen v strateških načrtih pojavlja že več kot deset let, na izvedbo še počakati. Dejstvo je, da je denar za naložbe usahnil leta 2004, ko je država koncesnino, ki jo dobiva od igralnice v Lipici, svoji kobilarni odvzela in jo prepustila občinam. Nekaj malega evrov za naložbe ji sicer vsako leto zagotovi v proračunu, a le na papirju. Vlada Alenke Bratušek namreč programa dela Kobilarne Lipica za letošnje leto še ni potrdila, še huje pa je to, da ga ni sprejela niti za leto 2013. To pomeni, da država svojo kobilarno že od začetka lanskega leta financira po dvanajstinah in se s tem spretno izogiba plačilu stroškov za načrtovane investicije in investicijsko vzdrževanje.
Raztegljivi tekoči posli
Aktualni vladi, ki zaradi odstopa opravlja le tekoče posle, se torej s sprejemanjem programa dela KL ne mudi, se ji je pa zelo mudilo z objavo razpisa za novega direktorja kobilarne, čeprav ta trenutek ni niti približno jasno, kaj namerava država kot lastnica z njo sploh narediti. Od aprila letos namreč velja nov zakon o KL, ki omogoča, da država gostinsko-turistične objekte v Lipici odda v najem. Da bi našla najemnika, pa mora najprej z uredbo razmejiti nepremičnine na tiste, ki jih za svoje delovanje potrebuje kobilarna, in na tiste, ki bi šle lahko najemniku. Uredbi, ki jo je ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) skušalo na silo spraviti čez vlado že ta teden, med drugim nasprotuje ministrstvo za gospodarstvo. Prepričani so, da je slabo in nestrokovno pripravljena, zato na njeni podlagi ne bo mogoče pripraviti kakovostnega razpisa za izbiro najemnika, to pa lahko ogrozi turistično dejavnost v Lipici in posledično tudi kobilarno, ki je z njo tesno povezana.
Nekaj članov sveta KL, ki so njen nadzorni organ, je te dni zahtevalo sklic seje sveta, da bi spregovorili o teh perečih problemih, a predsednica Miranda Groff Ferjančič, ki je zaposlena v generalnem sekretariatu vlade, tega ni storila. Na roke ji je šla odhajajoča vlada, ki je, čeprav opravlja le tekoče posle, na četrtkovi seji imenovala nove člane sveta KL, čeprav so štiriletni mandat začeli šele septembra lani. Novi zakon o Kobilarni Lipica sicer določa, da mora vlada v šestih mesecih od njegove uveljavitve imenovati nove nadzornike. Toda ta rok poteče v začetku oktobra, kar pomeni, da se vladi, ki opravlja tekoče posle, z imenovanjem ni prav nič mudilo. Za nameček je poskrbela za to, da Lipica nekaj časa sploh ne bo imela nadzornikov. Starim je namreč z dnem imenovanja novih mandat potekel, novi pa bodo začeli delovati šele, ko se bodo sestali na ustanovni seji. To pa se zaradi dopustov pred septembrom najverjetneje ne bo zgodilo.
