Trošarine za alkohol in alkoholne pijače se bodo zvišale za deset odstotkov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.
Trošarine za cigarete se bodo zvišale za pet odstotkov, spremembe so tudi pri drobno rezanem tobaku.
Trošarine za pogonska goriva in zemeljski plin se bodo zvišale za dva odstotka, za dizelsko gorivo pa celo za 4,3 odstotka. V skladu z modelom bodo trgovci z nafto nove cene izračunali v ponedeljek, višje cene je tako pričakovati dan pozneje.
Vlada predlaga tudi ukinitev posebne olajšave za mešanje biogoriv s fosilnimi gorivi, saj je ta doslej le zniževala stroške ponudnikom tovrstnih goriv, ni pa vplivala na končno ceno.
Na vprašanje, kakšen učinek dviga trošarin na cene se pričakuje, je Vraničarjeva odgovorila, da je to odvisno od tega, v kolikšni meri bodo ponudniki višje trošarine prenesli v cene posameznega blaga. Pogonska goriva naj bi se po izračunih podražila za od 1,5 do 1,9 centa na liter.
Za pol litra piva 2,5 centa več
Glede učinka na cene alkoholnih pijač je Vraničarjeva pojasnila, da znaša na primer za pivo sedanja trošarina za vsak volumenski odstotek alkohola 11 evrov na 100 litrov. Vsak odstotek alkohola v pollitrski steklenici ali pločevinki piva tako po sedanji trošarini znaša 5,5 centa, po novem pa bo pri šestih centih. Skupna trošarina za pol litra piva pa se bo s 27,5 centa zvišala na 30 centov.
Državna sekretarka je zagotovila, da je vlada že pri osnovnih projekcijah prihodkov od trošarin v tem letu upoštevala tudi trende zmanjševanja zasebne potrošnje. Dodatnega zmanjšanja porabe omenjenih vrst blaga zaradi novega dviga trošarin ne pričakuje.
Od zvišanja trošarin si vlada obeta 90 milijonov evrov dodatnih prihodkov v proračun letno oz. letos do konca leta 50 do 52 milijonov evrov. Od tega naj bi ukinitev olajšave za mešanje biogoriv s fosilnimi gorivi prinesla 17 milijonov evrov, višje trošarine za energente 15 milijonov evrov, za alkohol 5,8 milijona evrov in za tobačne izdelke 14 milijonov evrov.
Boljša gospodarska rast
Več prihodkov pa lahko pričakuje tudi zaradi izboljšanih napovedi gospodarske rasti in že doslej sprejetih ukrepov za izboljšanje pobiranja javnih dajatev in pregon sive ekonomije, predvsem od davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb. Pri tem je finančni minister Uroš Čufer omenil številko 55 milijonov evrov dodatnih prihodkov.
Davčni dolg še vedno narašča, za povečanje učinkovitosti izterjave pa je vlada danes sklenila preučiti možnost reprogramiranja davčnega dolga tistim podjetjem, ki so sposobna sprotne davčne obveznosti poravnavati redno, prav tako tudi podjetjem, ki se vključijo v program prestrukturiranja podjetij na podlagi noveliranega insolvenčnega zakona.
Vlada je danes potrdila tudi ostale ukrepe, o katerih so se za zapolnitev javnofinančne vrzeli po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine v nedeljo uskladile koalicijske partnerice. Kot je pojasnil Čufer, je mogoče pričakovati višje prihodke od načrtovanih tudi na račun racionalizacije v javni upravi.
Varčevati bodo morali v vseh javnih zavodih in agencijah oz. vsi posredni proračunski uporabniki. Tu si vlada obeta od 40 do 50 milijonov evrov dodatnih prihodkov, načrte za racionalizacijo pa morajo do 15. maja pripraviti posamezna ministrstva.
Prvi rezultati poslovanja podjetij v državni lasti kažejo, da lahko vlada letos pričuje tudi višje prihodke od dividend, in sicer 42,5 milijona evrov. V to številko je vštet tudi prenos presežka iz poslovanja Banke Slovenije v proračun, kjer so sprva pričakovali 25 milijonov evrov, a jih bo zdaj več.
Minister je pojasnil, da so doslej letošnji rezultati pri davku na dodano vrednost in drugih davkih na potrošnjo dobri, pri dohodnini in socialnih prispevkih pa nekoliko slabši, a še vedno na zgornji meji pričakovanj. Če bo šlo tako naprej, bodo ti dodatni ukrepi zadostovali za zaprtje proračune, drugače pa bodo potrebne dodatne korekcije, je prepričan.
OZS: Dvig trošarin bo prizadel malo gospodarstvo
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je danes opozorila, da bo napovedan dvig trošarin na elektriko, energente in alkohol prizadel malo gospodarstvo - predvsem predelovalne dejavnosti, prevoznike in gostince - kar pa je v nasprotju z obljubami vlade, da gospodarsko ne bo več dodatno bremenila. Vlado zato poziva, naj poišče druge rešitve.
"Vlado pozivamo, da namesto dviga trošarin poišče sredstva za krpanje proračunske luknje z racionalizacijo v javnem sektorju ter z učinkovitejšim nadzorom sivega ter črnega trga. Vsakršne dodatne obremenitve gospodarstva so škodljive in za nas nesprejemljive. Prav gospodarstvo je še edina rešilna bilka naše države," je prepričan predsednik upravnega odbora OZS Branko Meh.
GZS vlado po odločitvi o dvigu trošarin poziva, naj umakne nove obremenitve gospodarstva
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob dvigu trošarin vlado poziva, naj takoj preneha s takšnimi potezami in umakne nove obremenitve gospodarstva. Po njihovem mnenju z ukrepi za krpanje proračunske luknje znova obremenjuje podjetja in s tem ogroža celo delovna mesta pri izvoznikih.