Vlada je sklenila, da bo država sanirala škodo na infrastrukturi železniške proge Borovnica-Pivka in zagotovila celoten znesek v višini dobrih 40 milijonov evrov, od tega del letošnjem letu, del pa v naslednjem, je po seji vlade medijem povedal minister za infrastrukturo in prostor, ki opravlja tekoče posle, Samo Omerzel.
Električni vlaki na nekaterih odsekih proge Borovnica-Pivka že letos
Iz urada vlade za komuniciranje so nato sporočili, da bodo za to letos zagotovili 16,7 milijona evrov, od tega iz naslova zavarovalnine 14,7 milijona evrov, dva milijona evrov pa iz delnega programa odprave posledic. Prihodnje leto bodo zagotovili 23,5 milijona evrov, in sicer v okviru priprave sprememb proračuna za leto 2015. Omerzel je pojasnil, da bodo šla sredstva iz infrastrukturnega ministrstva. Kot so zapisali v uradi, bo mogoče z električnimi vlaki na nekaterih odsekih proge Borovnica-Pivka voziti že letos, na preostalih pa v drugi polovici prihodnjega leta.
Država je lastnica Slovenskih železnic in železniške infrastrukture, zato je morala vlada najti sredstva za sanacijo škode po žledolomu. Najbolj pereče vprašanje za Slovenske železnice je prav sanacija in vnovična elektrifikacija proge Borovnica-Pivka, saj železnice največ tovora prepeljejo iz Luke Koper. Na železnicah ocenjujejo, da je možno to progo vsaj začasno delno, ponekod pa tudi celovito, sanirati za približno 40 milijonov evrov.
Vlada je potrdila tudi rešitev, kako Slovenskim železnicam zagotoviti sredstva za opravljanje obvezne gospodarske javne službe. Za maj je zadeva urejena, za junij bodo sredstva zagotovili s prerazporeditvami znotraj namenskih sredstev v proračunu in s sredstvi iz državne rezerve, v prihodnjih mesecih do konca leta pa bo za finančne vire poskrbelo finančno ministrstvo, je pojasnil Omerzel.
Urejen odnos z državo je pomemben v pogovorih z bankami
Vlada je finančnemu ministrstvu naložila, da ji do 15. julija predloži predlog prerazporeditve pravic za plačilo omenjenih storitev. Infrastrukturno ministrstvo bo izplačila potrjevalo vsakokrat mesečno, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Slovenske železnice za državo opravljajo storitve v okviru obvezne gospodarske javne službe - upravljajo z javno železniško infrastrukturo in zagotavljajo prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem železniškem prometu. Država mora to plačevati v skladu s pogodbami, ki jih je sklenila s Slovenskimi železnicami.
Za upravljanje javne železniške infrastrukture je pogodba sklenjena za obdobje 2013-2015, za izvajanje prevoza potnikov pa za obdobje 2010-2019. Vodstvo Slovenskih železnic opozarja, da je urejen odnos z državo pomemben v pogovorih z bankami glede reprograma posojil in da je v drugih evropskih državah to urejeno za več let vnaprej.
Za sredstva za opravljanje obvezne gospodarske javne službe za obdobje od julija do konca leta manjka 60 milijonov evrov, na mesec pa železnice za to dobijo približno 12 milijonov evrov, je pojasnil Omerzel.
Predloga sprememb zakona o Darsu niso potrdili
Pričakovati je bilo, da bo vlada danes potrdila tudi predlog sprememb zakona o Družbi za avtoceste v RS (Dars), a se to ni zgodilo, predvsem zato, ker je, tako Omerzel, temu nasprotoval minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Uroš Čufer. »Dogovorili smo se, da tehnično rešujemo še nekaj stvari. Če jutri predloga, na kakšen način lahko to rešimo drugače, s strani ministra za finance ni, potem gremo z zakonom o Darsu naprej,« je dejal Omerzel.
S spremembo zakona o Darsu bi (vsaj delno) rešili problematiko pomanjkanja sredstev za vzdrževanje državnih cest. Direkcija RS za ceste je namreč maja opozorila, da ima samo še do konca junija na voljo sredstva za osnovno redno vzdrževanje državnih cest, zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje pa je v ustreznem stanju le še 27 odstotkov državnih cest.
Omerzel je predlagal, da bi v okviru sprememb zakona o Darsu sredstva, ki so namenjena izključno za pripravo državnih prostorskih načrtov in nakup zemljišč, letos namenili za vzdrževanje državnih cest. Koliko sredstev bi lahko tako dobili, Omerzel ni želel razkriti, bi pa bilo to po njegovem dovolj, »da vzpostavimo zakonski minimum, ki ga potrebujemo na državnih cestah, in da saniramo objekte, predvsem premostitvene, ki v zadnjih 50 letih niso bili vzdrževani in so nujno potrebni sanacije, da so normalno prevozni«.
190 milijonov evrov nadomestila za uporabo stavbnih pravic za avtoceste
Ob tem je zatrdil, da Darsu s tem ne jemljejo ničesar. Kot je pojasnil, mora Dars državi plačati 190 milijonov evrov nadomestila za uporabo stavbnih pravic za avtoceste, država pa ta sredstva nameni izključno za državne prostorske načrte in nakupe zemljišč. »Mi ta sredstva letos preusmerjamo v državne ceste,« je dejal.
Dars to nadomestilo plačuje obročno. Časnik Delo je v sredo poročal, da znaša letošnja obveznost Darsa iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih pravic 24,2 milijona evrov, zaradi sanacije cest pa naj bi ta obrok letos podvojili. Na Darsu so v sredo opozorili, da gre za enostranski in neusklajen poseg v zakonodajo, ki bi za družbo pomenil likvidnosti pritisk. Omerzel je po drugi strani za STA v sredo izrazil prepričanje, da to za Dars ne bi predstavljalo prevelikih težav.