Čeprav se glede na program in usmeritev odhajajoče vlade zdi nepojmljivo, je vseeno res: vlada je v četrtek brez razprave in brez glasovanja zasegla 77,6 milijona evrov iz postavke za visoko šolstvo (tretjino sredstev!) in 2,4 milijona evrov iz drugih postavk istega ministrstva ter jih prenesla v proračunsko rezervo. S tem denarjem naj bi pokrili opravljanje javne gospodarske službe v železniškem in avtobusnem prometu, za kar bi sicer moral poskrbeti minister Omerzel, a je maja ugotovil, da mu za tovrstne naloge, vključno s subvencijami za prevoz dijakov in študentov, manjka 115 milijonov evrov.
Na ministrstvu za finance (MF) so nam včeraj zatrdili, da je pri pripravi omenjenega sklepa, zaradi katerega je včeraj pri ministru Čuferju protestiral minister Pikalo, prišlo do napake. Zato je vlada na dopisni seji svojo odločitev popravila: Pikalu so 70 milijonov evrov vrnili. Če ne bi, bi lahko izplačal le še julijske in avgustovske plače zaposlenih v visokem šolstvu, zmanjkalo pa bi tudi za stroške. Z drugimi besedami: vlada bi (si) onemogočila izvajanje zakonov, po katerih je dolžna izvajati prvo in drugo bolonjsko stopnjo.
Vsi so molčali
Kot smo poročali že včeraj, na seji vlade ni bilo ministra Pikala, ki ta teden z družino dopustuje v Južni Ameriki. Nadomeščal ga je državni sekretar Aljuš Pertinač, ki po poslovniku na seji vlade lahko razpravlja, ne sme pa glasovati. Na vprašanje, ali je proti uničujočemu rezu v (visoko) šolstvo vsaj protestiral, nam je odgovoril, da s predlaganim sklepom na ministrstvu niso bili seznanjeni, saj so ga z vlade poslali šele deset minut pred začetkom seje. Ko so na ministrstvu ugotovili, za kako radikalne reze gre, pa je bilo prepozno za opozorilo, saj med zasedanjem vlade ministrom in njihovim predstavnikom ne deluje ne mobilni telefon ne elektronska pošta.
Zagotovo pa se finančno ministrstvo, ki je pripravilo gradivo, ni poprej uskladilo z MIZŠ, zatrjuje Pertinač, čeprav bi se po poslovniku moralo. Na seji so omenjeni sklep sprejeli v »paketu« na tako imenovani listi A, na kateri so praviloma že usklajeni sklepi. Po Pertinačevih besedah se v kratkem času, ki je bil namenjen tej točki, ni dalo ugotoviti, za kaj gre. Da je šlo za napako MF, sam ne verjame. »Po seji vlade smo bili v kontaktu s finančnim ministrstvom – prav nihče ni omenil kakršne koli napake,« je pribil.
Po naših informacijah iz vladnih krogov drži, da je bilo gradivo za sejo pripravljeno tik pred zdajci in ni bilo predhodno usklajeno. Ne drži pa, zatrjujejo naši sogovorniki, da se iz gradiva ni dalo razbrati predlaganih sklepov. Če bi se med obravnavo te točke kdo oglasil, bi mu prisluhnili. Molčali pa so vsi. Z izjemo ministrov Židana in Erjavca, ki ju na seji lep čas ni bilo. Pod predvolilnimi žarometi sta namreč sklepala strankarska zavezništva.
Posledice bodo čutili dijaki
Aljuš Pertinač je včeraj poudaril, da ministrstvo ne bo moglo izpolniti zakonskih nalog tudi v primeru, če bo ministrstvo zaseglo »samo« deset milijonov evrov. V tem primeru bi razpadlo omrežje Arnes, ustaviti bi morali natečaj za informatizacijo šol. S tem bi prizadeli okoli 50.000 učencev in dijakov, ki bi ostali brez 1620 računalnikov. Prekiniti bi morali tudi javno naročilo za zamenjavo strojne opreme in s tem ustrezno delovanje Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, na katero se dnevno priključujejo centri za socialno delo in drugi zavodi, ki preverjajo statuse in iz tega izhajajoče pravice udeležencev izobraževanja. Vlada je MIZŠ odvzela tudi 400.000 evrov za regresiranje prehrane dijakov, a dijaki zaradi tega ne bodo ogroženi, ker je denarja – tako Pertinač – za te namene dovolj.
