Danes bi moralo v Šentjurju potekati srečanje županj in županov z Vlado Republike Slovenije, a so ga morali odpovedati. Vlada namreč ni zmogla zagotoviti nobenega sogovornika. »Očitno so vsi pristojni zasedeni. 213 županj in županov se bo tako moralo prilagoditi trem ministrom, a to za nas ni problem. Pri sestanku glede na napovedano vnovično nižanje povprečnine in druge ukrepe vlade, ki bodo korenito poslabšali položaj občin, pa seveda vztrajamo,« je za Dnevnik povedal župan Žirovnice Leopold Pogačar. Predsednik Združenja občin Slovenije, pivški župan Robert Smrdelj, je dodal, da se bodo predstavniki združenj s predsednikom vlade Mirom Cerarjem sicer predvidoma dobili v torek.
V Zrečah pa se je včeraj sestalo predsedstvo Skupnosti občin Slovenije, da bi oblikovalo stališča do predloga varčevalnih ukrepov na področju lokalne samouprave. Predsednik skupnosti, murskosoboški župan Aleksander Jevšek, je bil razočaran nad dejstvom, da se tudi tega sestanka ni udeležil nobeden od povabljenih predstavnikov vlade. Ob tem je dodal, da se občine zavedajo, da so del težav, v katerih je država, in so zato pripravljene sodelovati v procesu varčevanja. A po Jevškovih besedah ne na način, da računovodje predpisujejo, kako naj občine ravnajo, saj ti nimajo stika z realnim življenjem.
Dodatno kleščenje občinskih financ
Župane zadnje dni razburja predlog vlade, da bi vnovič znižala povprečnino. Že sprejeti zakon o izvrševanju proračuna za leto 2015 namreč predvideva znižanje povprečnine z letošnjih 536 evrov na 525 evrov, zdaj pa vlada predlaga še dodatno, kar sedemodstotno znižanje povprečnine na 490 evrov. Občine bi s tem izgubile 70 milijonov evrov, ob dejstvu, da naj bi se spet znižala višina za sofinanciranje investicij, pa bi bile »izgube« občin še toliko večje.
Pregled financiranja občin, ki smo ga pripravili glede na podatke ministrstva za finance, pokaže, da so bile občine v zadnjih letih sicer res precej na »udaru« varčevalnih ukrepov države, posledično pa je zadolženost občin skokovito narasla. Od leta 2010 do lani so se skupni prihodki občin namreč zmanjšali za 166 milijonov evrov ali za 7,6 odstotka. To je verjetno tudi posledica stalnega zniževanja povprečnine in s tem posledično primerne porabe občine, ki je tisti denar, ki ga država iz dohodnine namenja občinam za financiranje z zakonom določenih nalog. Leta 2010 je bila povprečnina 550 evrov, sredi leta 2012 so jo zaradi »učinkov« Zujfa znižali na 543 evrov, lani na 536, prihodnje leto bi morala biti 525, a bo očitno še nižja. Glede na zakon o financiranju občin bi morala biti povprečnina sicer 630 evrov. Razkorak (približno 200 milijonov evrov) je očiten in župani trdijo, da je možnosti za varčevanje vse manj. Sploh ob dejstvu, da se prihodnje leto končuje finančna perspektiva EU in s tem tudi večina občinskih investicij, podprtih z evropskim denarjem, kar za občine pomeni visoke račune za plačevanje lastne udeležbe.
»Naložbe v občinah tečejo, pred nami je najbolj intenzivno leto plačevanja računov. Če jih ne bomo zmogli plačati, bo šla marsikatera občina v stečaj ali pa bo treba investicije ustaviti in vrniti evropski denar. Do lani smo porabili polovico kohezijskega denarja, kar za občine pomeni 400 milijonov. Če računamo, da je približno tretjina potem še lastnih sredstev, gre za velike denarje,« je bil nazoren Robert Smrdelj. Pridružuje se mu tudi Aleksander Jevšek: »Težko si predstavljamo, da bomo iz evropskih skladov črpali sredstva za projekte, če vlada pri tem ne bo sodelovala. Občine za to nimajo denarja, in če želimo narediti razvojni preboj države, je to treba narediti tudi na ravni občin. Vlada pri svojem odločanju očitno nima pravih informacij iz občin, saj je varčevalne ukrepe usmerila predvsem na njih.«
Varčevanje na račun občanov
Vlada z ministrom za finance Dušanom Mramorjem na čelu je do sedaj županom predlagala že marsikatero idejo, kako bi lahko privarčevali. Višanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne pride v poštev, ker bi po žepu udarilo občane. Združevanje javnih zavodov ne, ker bi bili učinki minimalni, vsebina in avtonomnost pa okrnjeni. Ukinjanje avtonomnega financiranja krajevnih skupnosti ne bi prineslo nikakršnih prihrankov. Kaj bi sploh še šlo? »Rezerve so vedno. Manj bomo dajali za šport in kulturo, nižji so lahko standardi v vrtcih, oklestili bomo investicije. A vse to gre na račun občanov,« je dejal Smrdelj, ki pričakuje, da se bodo občine in vlada srečali nekako na pol poti in bodo na koncu vseeno morali privoliti v dodatno zniževanje višine povprečnine.
Občine največ investirajo
»Saj bi lahko zvišal ceno vrtca ali znižal subvencijo, a si ne znam predstavljati. Ostane nam torej zamik investicij, kar bo še najmanj boleče. A je pri tem treba opozoriti, da so občine gonilo investiranja v državi, in lahko si predstavljate, kaj bi za BDP pomenilo, če bi občine drastično zmanjšale obseg naložb,« pa razmišlja Leopold Pogačar. Ob tem malce cinično pripomni: »Sto tisoč evrov za naš proračun pomeni precej, a majhna občina Žirovnica je pripravljena plačati davek, da bo šlo Sloveniji boljše.«