Podpora Cerarjevi vladi se je po decembrski javnomnenjski raziskavi Vox populi nekoliko dvignila. Prejšnji mesec je sedanjo ministrsko ekipo kot uspešno ocenjevalo osemnajst odstotkov anketirancev, tokrat pa 24 odstotkov. Podpora se je povečala na račun znižanja števila tistih, ki novembra niso znali odgovoriti, ali Cerarjeva vlada dela dobro ali ne. Delež vprašanih, ki delo sedanje vladne ekipe ocenjujejo kot slabo, se namreč v primerjavi s prejšnjim mesecem skoraj ni spremenil (novembra jo je kot neuspešno ocenilo dobrih 70 odstotkov anketirancev, decembra pa za odstotno točko manj).
Na nekoliko boljšo oceno aktualne vlade je verjetno vplivalo tudi to, da je Cerar vendarle našel ministra za gospodarstvo, ki ga javnost prepoznava kot uglednega gospodarstvenika. Poleg tega pa tudi medijsko odmeven obisk v domovini evropske komisarke iz vrst SMC Violete Bulc, ki se je po tokratni raziskavi Vox populi povzpela celo na prvo mesto lestvice najbolj priljubljenih slovenskih politikov. Še vedno pa je podpora Cerarjevi vladi nižja, kot so jo v prvih mesecih mandata beležile dosedanje ministrske ekipe.
Najbolje ocenjen Židan, najslabše Kolarjeva
Precej slabšo oceno kot pred dvema mesecema pa si je tokrat prislužil predsednik vlade Miro Cerar. Ko so namreč anketarji agencije Ninamedia anketirance oktobra prosili, naj ocenijo njegovo delo na čelu vlade, je dobil povprečno oceno 3,17, tokrat pa 2,85. A če pogledamo arhiv javnomnenjskih merjenj Vox populi, vidimo, da sta tudi Cerarjeva predhodnika startala z dobro trojko (Janša je marca 2012 dobil povprečno oceno 3,04, Bratuškova pa junija 2013 3,06), že pri naslednjem merjenju tri mesece pozneje pa se je ocena Janši znižala na 2,73, Bratuškovi pa na 2,64. Trojke nista več dosegla.
Na lestvici dosedanjih slovenskih premierjev od osamosvojitve še naprej krepko vodi Janez Drnovšek. Da je bil prav on najboljši predsednik vlade doslej, meni več kot polovica vprašanih. Sledijo mu Janez Janša (15 odstotkov), Borut Pahor (8 odstotkov) in Lojze Peterle (5 odstotkov). Miro Cerar, ki ga kot najboljšega premierja vidi 2,7 odstotka anketirancev, se je uvrstil na peto mesto, za njim pa so Alenka Bratušek, Andrej Bajuk in kot zadnji Tone Rop.
Kot najboljšega ministra so vprašani – tako kot pred dvema mesecema in pri vseh petih ocenjevanjih dela ministrov v času prejšnje vlade – največkrat navedli Dejana Židana. Tudi vrstni red na naslednjih dveh mestih se v primerjavi z oktobrom ni spremenil: kmetijskemu ministru sledi zunanji minister Karl Erjavec, tretji je prvi finančnik v državi Dušan Mramor. Na četrto mesto se je zavihtel član zdajšnje vladne ekipe z najkrajšim stažem, gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Vendar je Počivalšek še višje – na drugem mestu – na lestvici ministrov, ki so jih anketiranci najslabše ocenili. A ob tem ne gre spregledati, da na tej lestvici nekoliko izstopa le ministrica za zdravje Milojka Kolar, ki jo vprašani vidijo kot najslabši člen zdajšnje vlade, večino ostalih ministrov (Počivalšku sledita Mramor in Erjavec) pa kot najbolj neuspešne ocenjuje med štiri in sedem odstotkov vprašanih. Oktobra je bil kot najslabši minister prepoznan Počivalškov predhodnik Jožef Petrovič, a velja spomniti, da je Ninamedia anketo opravljala že po njegovem odstopu s čela gospodarskega resorja.
SDS se je še utrdila na prvem mestu
Med strankami se je tako kot prejšnji mesec tudi decembra najbolje odrezala SDS; če bi bile volitve včeraj, bi zdajšnjo največjo opozicijsko stranko obkrožilo 18 odstotkov vprašanih. Če pa upoštevamo zgolj opredeljene anketirance in torej ne štejemo tistih, ki na volitve ne bi šli ali ne vedo, koga bi volili – teh je skupaj 36 odstotkov, kar je dobre štiri odstotne točke manj kot novembra –, bi SDS dobila 28 odstotkov glasov. Tokratno rast podpore SDS (novembra so ji anketarji Ninamedie namerili dobrih 24 odstotkov) gre nedvomno pripisati odmevni odločitvi ustavnih sodnikov, da se njenemu predsedniku Janezu Janši do njihove končne razsodbe v zadevi Patria prekine prestajanje zaporne kazni.
Na drugem mestu med strankami je največja vladna stranka. SMC bi volilo 22 odstotkov opredeljenih anketirancev. Ob tem spomnimo, da je Stranka Mira Cerarja na julijskih volitvah dobila dobrih 34 odstotkov glasov, SDS pa slabih 21 odstotkov.
Volilci SDS prepričani o zmagi slovenskih demokratov
Anketirancem prejšnji teden nismo zastavili zgolj vprašanja, katero stranko bi volili, temveč tudi, katera stranka bi, če bi bile volitve v nedeljo, po njihovem mnenju dobila največ glasov. Skoraj 39 odstotkov vprašanih je ocenilo, da bi bila to SDS, slabih 18 odstotkov pa, da bi slavila SMC (30 odstotkov vprašanih ni znalo odgovoriti). O zmagi SDS so daleč najbolj prepričani njeni privrženci. Dobre tri četrtine tistih, ki bi obkrožilo slovenske demokrate, jih je namreč ocenilo, da bi bili ti včeraj zmagovita stranka, le slabih šest odstotkov pa, da bi bila to SMC. Privrženci Stranke Mira Cerarja so glede zmage svoje volilne izbire manj optimistični. Da bi SMC dobila največ glasov, je namreč menila polovica tistih, ki bi tej stranki dali svoj glas, četrtina volilcev SMC pa je ocenila, da bi včeraj slavila SDS. Med volilci SD jih o zmagi Židanove stranke verjame četrtina, osem odstotkov jih je prvo mesto pripisalo SMC, dobrih 30 odstotkov pa SDS.
Tokratna javnomnenjska raziskava torej kaže precejšnjo prednost SDS in še večjo prepričanost vprašanih, da bi ta stranka, če bi bile volitve včeraj, tudi res slavila. Vendar politični analitiki spominjajo na ponavljanje vzorca, ko po javnomnenjskih raziskavah ena od opozicijskih strank po volitvah postopno na videz prevzame primat. Anketiranci namreč vedo, da gre za hipotetično vprašanje in da volitev v nedeljo v resnici ne bo, zato s podporo eni ali drugi opozicijski stranki predvsem izrazijo svoje nezadovoljstvo s trenutno oblastjo. Poleg tega ne gre spregledati, da se prav z namenom, da bi preprečili vladanje Janeza Janše, vse od njegove edine volilne zmage leta 2004 dalje na vsakih državnozborskih volitvah mobilizira precejšen del levosredinskega volilnega telesa; pa da se na volitvah k stranki, ki je najverjetnejša alternativa SDS, preseli tudi del volilcev manjših levosredinskih strank; da smo bili že dvakrat zapored priče slavju stranke, ki je nastala tik pred parlamentarnimi volitvami...
V parlament bi prišlo šest strank
Po decembrski raziskavi Ninamedie bi, če bi bile volitve včeraj, v parlament prišlo šest strank. Tretja najmočnejša bi bila SD, ki ji je podpora v primerjavi s prejšnjim mesecem padla – obkrožilo bi jo slabih 12 odstotkov opredeljenih anketirancev (novembra tri odstotne točke več). Nekoliko sta novembrski rezultat izboljšali DeSUS in NSi – prva bi dobila dobrih deset, druga pa slabih deset odstotkov opredeljenih glasov. Povečanje podpore NSi je bil po njenem medijsko precej izpostavljenem kongresu pričakovan. Vprašanje pa je, koliko bo stranka Ljudmile Novak na kongresu napovedovan projekt odločnejšega osvobajanja izpod Janševega jarma – še zlasti, če bo ustavno sodišče prvaka SDS v zadevi Patria oprostilo – tudi uspela izpeljati. Manj je razumljivo občutno znižanje podpore, ki ga je ta mesec doživela Združena levica: z novembrskih 13 odstotkov opredeljenih glasov je padla na devet odstotkov. Koalicija treh strank se je namreč v zadnjih tednih pridružila ali celo postavila na čelo več odmevnih projektov. Tako so se prvi podpisali pod zahtevo za parlamentarno preiskavo v zadevi TEŠ 6, ostro so nastopili proti fiskalnemu pravilu in razprodaji državnega premoženja...
