Bodo z naslednjo vlado sklenili ugodnejši dogovor?
Virant je za STA sicer ocenil, da je ne najbolj prepričljiva sindikalna podpora dogovoru o ukrepih za obvladovanje plačne mase v javnem sektorju v letu 2015 morda tudi rezultat pričakovanja, da bo mogoče z naslednjo vlado skleniti ugodnejši dogovor.
Odločitev popolnoma vseh reprezentativnih sindikatov javnega sektorja sicer za zdaj še ni znana. Po doslej znanih podatkih je pripravljenost na podpis dogovora izrazilo 12 od skupno 36 reprezentativnih sindikatov, 15 pa se jih je opredelilo proti.
Za podpis naj bi bili štirje sindikati
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja so po besedah njenega vodje Branimirja Štruklja za podpis štirje sindikati, trije so se opredelili proti. V drugi pogajalski skupini, ki jo vodi Drago Ščernjavič, pa jih je po njegovih navedbah za podpis glasovalo osem, 12 pa proti. Pet sindikatov je še neopredeljenih.
Kot je pojasnil Virant, je pripravljenost na podpis tako izrazilo dovolj sindikatov, da bi lahko sklenili aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor po drugem kvorumu, ki upošteva članstvo sindikatov.
Če namreč k podpisu ne pristopi večina vseh reprezentativnih sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, zakon dopušča, da zadostujejo podpisi manjšega števila sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, ki pa skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.
Zadnja možnost uporabljena le enkrat
Zadnja možnost je bila uporabljena le enkrat: leta 2011 pri spornem aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki ga je del sindikatov izpodbijal tudi po sodni poti. O vprašanju kvoruma je odločalo tudi ustavno sodišče, ki je rešitve ocenilo kot protiustavne, zakonodajalcu pa naložilo njihovo odpravo.
Rok za to se je iztekel že aprila, a ker pogajanja s sindikati o spremembi kvoruma niso bila uspešna, zakon ni bil spremenjen, omenjene določbe pa še naprej ostajajo v veljavi.
Še preden je bila znana Virantova odločitev, je Štrukelj za STA ugotavljal, da k podpisu najbrž ne bo pristopila večina vseh sindikatov, po vsej verjetnosti pa bi lahko dosegli omenjeni drugi kvorum, saj ima samo Sviz, ki dogovor podpira, 40.000 članov, kar je po Štrukljevih navedbah najbrž blizu polovice vseh v sindikate vključenih zaposlenih v javnem sektorju.
Popolnoma nedopustno, da bi na podlagi iste zakonske določbe, ki formalno še vedno velja, ponovno sklenili anekse
Pravnik Rajko Pirnat je ob tem za STA dejal, da bi bilo popolnoma nedopustno, da bi na podlagi iste zakonske določbe, ki formalno še vedno velja, ponovno sklenili anekse. V takem primeru bi po njegovem moralo ustavno sodišče stopnjevati sankcijo in v tej novi zadevi, če bi jo kdo izpodbijal, anekse tudi odpraviti.
Tako bi bila odločitev aktualne vlade o podpisu dogovora res "vroč kostanj", kot ga je označil Štrukelj.
Virantovi odločitvi so botrovale tudi izjave predsednika SMC Cerarja, ki ocenjuje, da bi dogovor s sindikati lahko najbolje uredila prihodnja vlada, ki bo tudi nosila odgovornost za ukrepe v prihodnjem letu. Po njegovem mnenju bo morala nova vlada najprej preučiti stanje in iti v pogajanja s sindikati.
Vlada, ki opravlja tekoče posle, torej omenjenega dogovora očitno ne bo obravnavala, čeprav je Bratuškova še danes v sporočilu za javnost zapisala, da je Virantu dala jasno navodilo, naj sporazum pripravi za podpis. Opozorila je tudi, da nepodpis sporazuma vodi v odpuščanje in da jo preseneča Cerarjevo nasprotovanje sklenitvi tega dogovora.
