Gorenaka obvestil »zelo kredibilen vir«
Sporni zapis, ki naj bi Doriča zelo prizadel, je Gorenak objavil 6. februarja letos v poznih večernih urah. Začel je takole: »Hanzi pridržan! To je sramota za Slovenijo! Danes dopoldne sem komuniciral z osebo, ki mi je zaupala naslednje: 'Policija v Nemčiji je zaslišala in pridržala Hanzija.' Glede na to, da gre za zelo kredibilen vir in poznavalca razmer v nemški policiji, nisem imel nobenega razloga, da temu ne bi verjel... In kdo je Hanzi? Hanzi je dejansko Milan Dorič, danes nemški državljan in upokojeni gostilničar, tajni agent več obveščevalnih služb, tudi nekdanje SDV-UDBA, ki naj bi leta 1975 po nalogu slovenske SDV z dovoljenjem in strinjanjem Janeza Zemljariča v Celovcu umoril Nikico Martinoviča le zato, ker je ta kot cvetličar v Celovcu vsako leto obiskal in okrasil grobove po vojni pobitih Hrvatov v Velikovcu ter organiziral in plačal komemorativno slovesnost.«
Ko je Dorič vložil zasebno tožbo, se je Gorenak nanjo odzval z ugovorom, da ni nikoli trdil, da je zasebni tožilec ubil Nikico Martinoviča, ampak da je to zapisal v pogojniku. V ugovoru, ki ga je okrožna sodnica Jožica Arh Petkovič zavrnila kot neutemeljenega, se je izgovarjal, da je samo povzemal ugotovitve raziskovalca Romana Leljaka, ter dodal, da so vsi magnetogrami sej parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti javno objavljeni na spletni strani državnega zbora in da zato ni bil on tisti, ki naj bi Doriča s svojim zapisom prvi žalil. Tistega dne naj bi namreč že nekaj ur pred njim o policijskem pridržanju javno poročali še dve drugi osebi. Sicer pa je v ugovoru, ki ga je poslal na sodišče, opozarjal, da je vsebina spornega pisanja neposredno povezana z njegovim delom poslanca in z informiranjem državljanov o njegovem delu. Trdil je, da z Milanom Doričem osebno nima ničesar, da ga ni nikoli videl in da zato tudi nima nobenega interesa, da bi ga užalil.
Sodnica: Moral bi se zavedati, da ravna protipravno
Sodnica Arh-Petkovičeva v svojem sklepu, s katerim je zavrnila ugovor zoper zasebno tožbo, ugotavlja, da se Vinko Gorenak zaveda, da je bilo njegovo ravnanje nedopustno. Sam je namreč priznal, da je imel informacijo o pridržanju 6. februarja v dopoldanskih urah, objavil pa jo je šele štiri minute pred polnočjo. Poleg tega po njenem mnenju spornih besed ni zapisal v pogojniku, kot trdi sam, ampak določno oziroma tako, da ne puščajo nobenega dvoma, ali zapisano drži. Glede na svoje delovne izkušnje bi se po sodničinih besedah Vinko Gorenak moral zavedati, da ravna protipravno, pa je kljub temu določno zapisal neresnične trditve o zasebnem tožilcu.
Ob tem je seveda treba poudariti, da sodnica v svojem sklepu ni ocenjevala, ali zasebna tožba temelji na zanesljivih dokazih, da je Vinko Gorenak res storil kaznivo dejanje razžalitve. Ugotovila je samo, da iz zasebne tožbe in spisa izhaja dovolj dokazov za utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje.
Ali je Gorenak kriv ali nedolžen, bo na glavni obravnavi tako presojal sodni senat. Kdaj se bo sojenje začelo, za zdaj še ni znano.
