»Kot vojni veterani ne moremo sprejeti nenačrtnega, nesistematičnega in nestrokovnega pristopa k obravnavi pomembnega zgodovinskega obdobja skozi medijsko razbobnane članke, ki ne koristijo nikomur, najmanj pa razjasnitvi obdobja osamosvajanja Slovenije. Zato vzpodbujevalce takšnih razprav pozivamo, da izkoristijo priložnost in bodo o zadevah, katere so nekje bodisi prebrali ali slišali iz pripovedovanj, tiho,« so se v ZVVS odzvali na polemiko v zvezi z izjavami nekdanjega vodje obveščevalnega oddelka na obrambnem ministrstvu Antona Peinkiherja, nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janše in nekdanjega vrhovnega poveljnika Milana Kučana.
Veterani so že velikokrat – in tudi tokrat – izrazili zaskrbljenost in ogorčenje zaradi grobih poskusov spreminjanja obdobja slovenskega osamosvajanja in vojne za Slovenijo leta 1991 »ter njeno zlorabo v boju za oblast po 23 letih osamosvojitve«.
Promet z orožjem je treba preučiti
»V celotnem tem obdobju smo v slovenski družbi, kakor tudi v ZVVS nenehno vrednotili dogodke in ukrepe, ki so bili izvedeni v času priprav na osamosvojitev Slovenije in vojaške ukrepe, ki so nato leta 1991 omogočili relativno hitro obrambo komaj razglašene samostojnosti. Pripadniki TO, milice in drugih obrambnih struktur smo se zavedali šibkih točk le teh in tudi težav, ki so iz njih izvirale, vendar smo v toku vojne našli rešitve oziroma smo se pravočasno izognili kritičnim točkam, ki so utegnile ogroziti vojaške cilje TO pri obrambi Slovenije,« so pojasnili.
Po vojni so v ZVVS večkrat zaznali poskusa strank in posameznikov za zmanjševanje dosežkov in vloge TO in milice pri obrambi Slovenije. »Prepričani smo, da je potrebno vse dogodke in ravnanja odgovornih v TO in MORS, tudi preprodajo in promet z orožjem, ki je šlo bodisi iz Slovenije kakor tudi preko Slovenije proučevati tudi v prihodnje in priti do ustreznih ugotovitev, ki bodo podlaga za dokončanje te za Slovenijo nečastne zgodbe. Seveda tudi nas zanima »pomoč sosedom« še posebno v času, ko smo bili teritorialci in miličniki skoraj brez orožja,« so še zapisali.
Kdo je kje spal?
Janez Janša in Milan Kučan sta si prek medijev očitala kdo je kje spal, po tem ko je nekdanji vodja obveščevalnega oddelka na ministrstvu za obrambo Anton Peinkiher za Delo dejal, da je Janša leta 1990 razoroževal Slovenijo in z nestrokovnim delom ogrozil proces osamosvajanja ter zlorabil vojsko in varnostno službo v politične namene. Peinhiker je izpostavil, da so Janša, njegov namestnik Miran Bogataj in vodja varnostne službe Andrej Lovšin podcenjevali razmere in niso upoštevali opozoril in poročil, zato 27. junija 1991 zjutraj, ko je šla vojska JLA iz vojašnic, na položajih ni bilo nobene enote. »To je bil popoln debakel obrambnega ministra Janše in notranjega ministra Igorja Bavčarja,« je poudaril Peinkiher.
Janez Janša se je na Peinkiherjeve izjave pred Twitterja odzval z obtožbo: »Med vojno je spal doma le vrhovni poveljnik Milan Kučan. Sejo predsedstva RS je sklical šele 12 ur potem, ko so tanki šli iz vojašnic.« Milan Kučan pa se je branil, da se je predsedstvo sestalo tri ure in pol po tem, ko je bil ob poltretji uri zjutraj obveščen o izhodu tankov iz vojašnic obrambni minister Janša. »Sejo sem za sedmo uro sklical kmalu po tem, ko sem nekaj po četrti uri zjutraj prišel v pisarno,« je zatrdil Kučan, ki je spal kar v svoji pisarni, med potjo v Zagreb na pogajanja o premirju in doma v Murglah. »Nisem pa ne spal ne delal v zaklonišču globoko pod Cankarjevim domom. Kolikor vem, se tja ni zatekel tudi noben član predsedstva RS,« je dodal Kučan.
