»Za zagon gospodarstva v Pomurju je nujno takojšnje, hitro in obsežno ukrepanje z državnimi spodbudami in davčnimi olajšavami. Naše okolje je glede davčnih obremenitev v primerjavi z državami, kot so Poljska, Češka, Slovaška, Hrvaška..., izrazito nekonkurenčno in neprivlačno za neposredne tuje investicije,« opozarja murskosoboški župan Anton Štihec Prepričan je, da ima Pomurje »vsestranski in velik potencial«. »Treba pa ga je intenzivno zagnati, da se bo lahko v prihodnje 'poganjal' sam in brez pomoči,« dodaja.
Z izjemo pomurskega zakona (zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010–2015) je po Štihečevem mnenju odziv države na težave v regiji skromen, pogosto pa celo negativen. Mačehovski odnos države naj bi se kazal tako v pomanjkanju visokošolskih institucij v Pomurju kot tudi v ukinjanju državnih institucij in izpostav državnih podjetij v regiji – Štihec med drugim omenja zapiranje podružnice in poslovalnic NLB, zapiranje poštnih uradov, selitev skupnih služb v državnih institucijah, ukinjanje krajevnih uradov... »Pod pretvezo reorganizacije in združevanja se te službe selijo v večje centre, večina v Ljubljano in Maribor, s tem pa za vedno izgubljamo prepotrebna delovna mesta v regiji. Tako še povečujemo brezposelnost in poglabljamo naš razvojni zaostanek,« opozarja Štihec.
(Ne)učinkovitost pomoči je odvisna od (ne)razvitosti regije
V nasprotju s kritičnostjo sogovornika statistika kaže, da država do Pomurcev vendarle ni tako zelo mačehovska. Po podatkih finančnega ministrstva iz decembra lani je pomurska regija v letih 2011 in 2012 prejela skupno skoraj 90 milijonov evrov državnih pomoči (približno desetino vseh pomoči za celotno Slovenijo), kar jo po višini dobljenih sredstev uvršča v slovenski vrh – takoj za veliko večjo osrednjeslovensko in savinjsko regijo. Če upoštevamo pomoč na prebivalca, pa Pomurje s 350 evri na leto na osebo zaostaja le za Zasavjem, kjer je leta 2012 vsak prebivalec prejel 355 evrov. Povprečna višina državnih pomoči na prebivalca v Sloveniji je sicer znašala 219 evrov.
Med ukrepi, ki še potekajo, so tako imenovani pomurski zakon, za katerega bo do konca prihodnjega leta skupno namenjenih 33 milijonov evrov, večina za spodbujanje investicij in ustvarjanje novih delovnih mest. Poleg tega je Pomurje v okviru programa razvoja podeželja 2007–2013 od leta 2010 prejelo 59,3 milijona evrov, za tri projekte razvojnega centra slovenskega gospodarstva v Pomurju, ki so ustvarili 162 novih delovnih mest, pa je bilo do konca lanskega leta namenjenih 20,8 milijona evrov. Izvajati se je začel tudi projekt vlaganja v infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo, ki bo stal 155 milijonov evrov in bo predvidoma končan do konca prihodnjega leta.
Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete ocenjuje, da je kljub znatnim vloženim sredstvom izplen precej nižji od pričakovanj. Vzrok za to je po njegovem mnenju večplasten. »Večina pomoči je razdrobljena in morda tudi preslabo koordinirana, poleg tega pa je namenjena predvsem malim podjetjem, ki so v krizi še posebej prizadeta.« Ob tem opozarja, da je učinkovitost državnih pomoči praviloma pogojena s stopnjo razvitosti regije oziroma področja. »Manj razvito okolje že po naravi zmanjšuje absorpcijsko sposobnost tako pomoči kot investicij, na to pa se pogosto vežejo tudi različne nepravilnosti,« pojasnjuje Kovač in pri tem spomni na primer nekdanjega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Andreja Horvata. Ta je zaradi suma korupcije in gospodarskega kriminala pri izvajanju javnih razpisov ter javnih naročil v okviru zakona o razvojni podpori Pomurju leta 2011 odstopil.
Na gospodarskem ministrstvu so bolj optimistični in menijo, da bo pomurski zakon povečal zaposlovanje, vendar pa šele na srednji rok. Do novih zaposlitev bo namreč v skladu s pravili državnih pomoči prišlo v treh do petih letih po zaključkih investicij, pri čemer se bo to obdobje zaradi slabe gospodarske situacije verjetno še nekoliko podaljšalo. Sicer pa ima sofinanciranje investicij po prepričanju ministrstva takojšen pozitiven učinek, saj podjetjem omogoča vlaganja v sodobnejšo opremo in lažje prilagajanje razmeram na trgu.
Nestimulativni ukrepi
Poleg ukrepov, ki že potekajo, se namerava vlada z naraščajočo brezposelnostjo v Pomurju spopasti tudi z javnim povabilom Prvi izziv, ki bo potekal v okviru Jamstva za mlade. Ukrep bo namenjen vzhodni Sloveniji, zanj pa bo letos in prihodnje leto na voljo 20 milijonov evrov. Javno povabilo naj bi bilo objavljeno v drugi polovici aprila. Prvi izziv bo omogočal usposabljanja na delovnem mestu z mentorstvom in subvencije za zaposlitev. Trajal bo eno leto, vanj pa bo po načrtih ministrstva za delo vključenih 3200 iskalcev prve zaposlitve, mlajših od 30 let – dodatnim 200 mladim bo omogočeno tudi pripravništvo.
Darko Kutoš, solastnik murskosoboškega Mladinskega servisa, je glede uspešnosti ukrepa močno skeptičen. »Problema brezposelnosti se ne da reševati z administrativnimi salonskimi ukrepi. Za delodajalce so nestimulativni, saj zahtevajo redne zaposlitve, to pa predstavlja dodatne stroške in veliko tveganje pri izbiri pravih kandidatov. V naši regiji, še zlasti med krizo, takšni ukrepi ne morejo delovati,« meni Kutoš. Posebnost Prekmurja vidi v tem, da ima večina prebivalcev tudi nekaj zemlje, zato jih izguba službe ne prizadene tako kot na primer prebivalce Maribora. Poleg tega pa jim bližina Avstrije omogoča, da jih vse več dela čez mejo.
Iskalci zaposlitve imajo po njegovem mnenju največ možnosti pri kratkoročnih delih. »Podjetja ne marajo tvegati, mlade želijo najprej spoznati in jim dati možnost, da se izkažejo. Država bi morala izboljšati razmere za omogočanje takšnih zaposlitev, ne pa da jih še dodatno zapleta.« To se, kot pravi Kutoš, dogaja tudi pri reformi študentskega dela.