Ravnatelji osnovnih šol, ki so včeraj na srečanju v Portorožu od ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar pričakovali opozorila o varčevanju, so bili presenečeni nad množico jasnih načrtov, ki jim jih je predstavila in ki naj bi jih ministrstvo v prihodnje uresničilo v osnovnih šolah. Tako naj bi se otroci prvi tuji jezik učili že v vrtcu, v prvem razredu osnovne šole naj bi bil obvezen. Že v četrtem razredu naj bi se prvemu tujemu jeziku pridružil še drugi tuji jezik, prav tako obvezen.
To je ravnatelje presenetilo, saj je ministrstvo v preteklosti varčevalo prav pri tujih jezikih. Pred letom in pol je Janšev minister za izobraževanje Žiga Turk postopno uvajanje prvega tujega jezika v prvi razred premaknil, šele v šolskem letu 2017/2018 naj bi bil ta obvezen za vse prvošolce.
Ministrica tokrat o časovnih dimenzijah svojih načrtov ni podrobneje govorila. Tudi tradicionalni načini dela v osnovni šoli naj bi kmalu dočakali popestritve, saj ministrica obljublja, da bo odpravila ovire zanje.
Centri za pomoč
Ministrstvo bo več pozornosti namenilo delu z nadarjenimi učenci, na boljšem pa naj bi bili tudi otroci z učnimi težavami in drugi otroci s posebnimi potrebami. V osnovnih šolah na bi namreč zanje poskrbeli tudi s pomočjo posebnih centrov. V njih naj bi se združevali strokovnjaki z različnih področjih, ki naj bi bili nekakšne mobilne službe in bi otrokom lažje ponudili specifično pomoč. Danes na primer šola za množico učnih in vedenjskih težav, ki pestijo učence, težko zaposli toliko različnih strokovnjakov, da bi bili vsi deležni optimalne pomoči. Iluzorno pa je pričakovati, da bi en strokovni delavec tako podrobno obvladal toliko različnih in specifičnih strokovnih področij za toliko različnih težav učencev.
Pomoč naj bi poleg njih dobili tudi ravnatelji in njihovi sodelavci. Na voljo naj bi jim bila pravna pomoč, kadar se bodo soočali s tovrstnimi vprašanji, delo pa naj bi jim olajšala odprava administrativnih ovir.
Nič novega o glasbenih šolah
Kljub presenečenju nad množico načrtov se ravnatelji včeraj niso mogli znebiti dvomov o njihovem uresničevanju. Marsikaj od naštetega so namreč že slišali. »Obljub je veliko, a štela bodo dejanja,« je dejal predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Milan Rejc. Vlada namreč tudi od zaposlenih v šolstvu še vedno zahteva razmeroma obsežno varčevanje, na kar je opozorila tudi ministrica. A je obljubila tudi, da se tega ne bo lotila ne z odpuščanjem ne s poseganjem v standarde in normative. Vse kaže, da bodo torej za 10 milijonov evrov proračunskega prihranka (od prvotno načrtovanih 100 milijonov) morali poskrbeti starši otrok, ki obiskujejo glasbene šole. To področje namreč, kot vse kaže, še vedno ostaja odprto, saj rešitev zanj ministrica včeraj ravnateljem, kot so nam povedali, ni predstavila.