Sedemindvajsetletni Matej je že od srednje šole zasvojen s heroinom. Nekoč je že bil v komuni, vendar so ga kolegi kmalu po vrnitvi domov zvabili na staro pot. Čeprav ima dobre starše in visoko izobraženega brata, ki ima službo in družino in mu je pripravljen stati ob strani, še ni zbral dovolj volje, da bi znova poskusil s komuno, ki je njegova edina rešitev. »Uničil sem si življenje, začelo pa se je z alkoholom in cigaretami. Zdelo se mi je, da smo nekaj posebnega, ko smo se napili. Drug drugemu smo se smejali in vse zabave so bile brez veze, če nismo imeli piva in marihuane. Potem mi je nekega dne 'prijatelj' ponudil heroin in takrat sem podpisal smrtno obsodbo,« nam je zaupal narkoman iz Celja pod pogojem, da ne bomo razkrili njegovega pravega imena.
Povejte mladim, da jim bo žal
»Uničil sem sebe in starše. Mama je na koncu z živci, oče prav tako. Vem, kaj bi moral storiti, pa ne morem. Zdaj še ne. Če bi lahko čas zavrtel nazaj, ne bi nikoli, ampak res nikoli segel po alkoholu in tudi ne po heroinu. Povejte mladim, naj nehajo s tem. Da jim bo nekoč zelo žal. Postali bodo takšna razvalina, kot sem jaz. Fizično in psihično sem na tleh. Najbolj zoprno je, kadar imam blodnje in v vsaki stvari vidim nevarnost. To me poleg preostalih zdravstvenih težav najbolj izčrpava,« je brez zadržkov pripovedoval Matej.
Skupaj s kolegi je začel popivati v prvem letniku srednje šole; današnja mladina se začenja opijati že v osnovni šoli. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da več kot polovica mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let občasno pije alkoholne pijače, več kot četrtina petnajstletnikov jih pije vsaj enkrat na teden. Kot kažejo raziskave, je bila že skoraj polovica petnajstletnikov in dobra tretjina petnajstletnic vsaj dvakrat v življenju opita.
»Fantje pijejo in se opijajo pogosteje kot dekleta, vendar se petnajstletnice v opijanju približujejo fantom. V obdobju od 2002 do 2010 je narasel delež mladostnic, ki so bile v življenju dvakrat ali večkrat opite, medtem ko med fanti razlike nismo zasledili. Podobno ugotavljajo tudi v tujini, predvsem v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah,« pojasnjuje dr. Maja Zorko z NIJZ in obžaluje, da je odnos slovenske družbe do alkohola še vedno izrazito toleranten.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zato prepričani, da je v naši družbi treba nujno vzpostaviti bolj kritičen odnos do posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola ter doseči širši družbeni konsenz o potrebnih ukrepih. Ob že uveljavljenih preventivno-promocijskih ukrepih bi bilo po njihovem mnenju treba mladim ob različnih prireditvah na javnih površinah enostavno prepovedati popivanje. Tudi država, če želi biti uspešna pri zmanjševanju škodljivega uživanja alkohola, bi morala po njihovem sočasno vpeljati več ukrepov.
Do alkohola brez težav
Po besedah Marjetke Hovnik Keršmanc z NIJZ se je kot najučinkovitejše izkazalo zmanjševanje fizične in finančne dostopnosti alkohola. Gre torej za poviševanje trošarin in cen alkohola, prepoved nakupa alkohola na določenih krajih in ob določenih urah ter starostna omejitev. »V Sloveniji sicer imamo zakonsko prepoved prodaje in strežbe alkohola mladoletnim osebam, a kot kažejo raziskave, mladi nimajo težav z nakupom alkoholnih pijač. Najpogosteje jih dobijo v baru, trgovini ali doma,« dodaja Keršmančeva.
Da postaja opijanje mladih na javnih mestih pri nas vse hujši problem, se zavedajo tudi na ministrstvu za zdravje. Zdi se jim dobro, da so se nekatere občine, kot so denimo Kranjska Gora, Ptuj, Jesenice, Velenje, Krško in Kranj, že odločile, da v odlokih o javnem redu in miru prepovejo pitje in opijanje na javnih mestih.
»Takšni ukrepi sodijo med ukrepe alkoholne politike, ki omejujejo dostop do alkohola, ti pa so dokazano učinkoviti. Med dokazano najbolj učinkovite ukrepe za zmanjšanje tvegane in škodljive rabe alkohola sodijo tudi ukrepi omejevanja in različne oblike tržnega komuniciranja,« pravi tiskovna predstavnica ministrstva za zdravje Urška Štorman. Poudarja, da bo ministrstvo preučilo možnost, da bi takšne ukrepe vključilo v zakonodajo. Skoraj 77 odstotkov vprašanih v javnomnenjski raziskavi se strinja, da bi bilo treba prepovedati opijanje na javnih površinah, medtem ko je prepoved oglaševanja alkoholnih pijač podprlo 59 odstotkov anketirancev.
Poglejte na facebook, kaj pijejo vaši otroci
»Ko sem bil lani devetošolec, je redno ali občasno kadila približno četrtina mojih sošolcev,« nam je pripovedoval dijak prvega letnika ene izmed celjskih gimnazij. »Tisti, ki so kadili, so po navadi tudi popivali. Šli so mi na živce, ker so se obnašali kot največji frajerji. Kdor ni pil in kadil, ni bil njihov. Nikoli se mi ni zgodilo, da bi mi vsiljevali tobak in pijačo, vendar so mi dali jasno vedeti, da za njih nisem zanimiv. Čudno se mi je zdelo, da so ob petkih ali sobotah lahko žurali tudi do dveh ponoči. Potem pa so fotografije, na katerih se je dobro videlo, kako so zadeti, objavljali na facebooku,« pravi gimnazijec, ki je prepričan, da bi bilo veliko staršev šokiranih, če bi spremljali profile svojih otrok na facebooku.
In zakaj mladostniki tako radi sežejo po alkoholu? V anonimni raziskavi, ki jo je opravil NIJZ, so priznali, da se ob alkoholu sprostijo, da so bolj pogumni in samozavestni, da si ustvarijo prijetno vzdušje, pozabijo na težave v šoli in lažje premagajo zaskrbljenost. Nekateri pijejo zato, da v očeh sovrstnikov ne bi izpadli reve, ker se jim zdi, da jih bo družba prej sprejela in da bodo lažje sklepali nova poznanstva.