Pred torkovim sklepnim dejanjem pogajanj, podpisom dogovora o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju, še ni povsem jasno, koliko od 38 reprezentativnih sindikatov bo dogovor podpisalo. Čeprav odločitev večine sindikatov še ni znana, pa prvi odzivi kažejo, da lahko vlada skoraj z gotovostjo računa na sklenitev dogovora. Podpis naj bi namreč prispevalo okoli 30 sindikatov, med njimi tudi največji – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je po tem, ko je glavni odbor sindikata v torek potrdil podpis dogovora, ocenil, da zapletov ne pričakuje. »Mislim, da bo dogovor podpisala prepričljiva večina,« je dejal Štrukelj.
Proti zdravniki, medicinske sestre in del vojakov
Med sindikati, ki zagotovo ne bodo pristopili k podpisu, je Sindikat vojakov Slovenije (SVS), ki zahteva ureditev plačila za pripravljenost ter plačila za nevarnost ali posebne obremenitve pripadnikov Slovenske vojske. Poleg tega opozarja, da zaradi spornega kvoruma še vedno ni zagotovljena ustavnost pogajanj za sklepanje kolektivnih pogodb in dogovorov, zato namerava novo zakonsko ureditev spodbijati na ustavnem sodišču. Po Štrukljevih besedah kvorumi pri podpisih dogovorov ne veljajo in so namenjeni izključno za pogajanja o kolektivni pogodbi za javni sektor. Priznava pa, da lahko SVS izpodbija sam zakon o sistemu plač v javnem sektorju, saj bi moral biti kvorum spremenjen že najkasneje aprila letos.
Sicer pa nasprotovanje SVS ne pomeni, da vojaki podpisu nasprotujejo. Največji vojaški sindikat, Sindikat ministrstva za obrambo, ki trenutno opravlja anketo med članstvom, naj bi se do dogovora izjasnil do ponedeljka.
Podpis dogovora so zavrnili tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Čeprav je predsednica sindikata Jelka Mlakar dogovor ocenila kot »bolje vrabec v roki kot golob na strehi«, ga ne nameravajo podpisati, ker ministrstvo za zdravje še vedno ni sprejelo standardov in normativov v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi. Prav tako ne bo podpisa sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um. Njegov predsednik Igor Muževič je povedal, da nasprotujejo dodatnemu zmanjšanju števila zaposlenih za en odstotek, saj jih je že zdaj za 40 odstotkov manj od povprečja EU.
Večja verjetnost je, da dogovora ne podpišemo, pravi tudi Konrad Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki zaradi znižanja in zoženja plačne lestvice ni podpisal tudi lanskega dogovora o varčevalnih ukrepih. »Čeprav je novi dogovor za sindikate ugoden, pa nasprotujemo sedanjemu sistemu pogajanj in vsesplošnemu zategovanju pasu, ki deluje nestimulativno tudi na tiste dejavnosti, kjer se veliko dela in kjer primanjkuje kadra,« je dejal Kuštrin. Kot je znano, se Fides skupaj s Sindikatom policistov Slovenije (SPS) že dlje časa zavzema za izstop iz enotnega plačnega sistema.
Policisti in gasilci se še odločajo
V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) dokonča odločitev še ni znana. Njegov predsednik Radivoj Uroševič je povedal, da jo bodo sprejeli šele po umiku vseh dodatnih sektorskih ukrepov, s katerimi bi morali še dodatno prihraniti 8,3 milijona evrov. Odločitev Sindikata policistov Slovenije (SPS) bo formalno znana v torek, so pa po besedah predsednika Zorana Petroviča dosedanji odzivi pozitivni. Optimističen je tudi glede dogovora o dodatnih prihrankih.
Sindikat poklicnih gasilcev se bo glede podpisa odločil do konca tedna, njegov predsednik Aleksander Ogrizek pa pravi, da z izkupičkom ne morejo biti najbolj zadovoljni. »Težko se bomo sprijaznili, še posebej z dodatnim zniževanjem zaposlovanja, saj nas je že zdaj premalo. Sicer pa bomo v naslednjem letu javni uslužbenci prispevali kar 350 milijonov evrov, to pa nikakor ni sindikalna zmaga,« je poudaril Ogrizek.