Analizirali smo volilne programe sedmih strank, ki bi po zadnji volilni napovedi agencije Ninamedia na prihajajočih volitvah zbrale več kot tri odstotke glasov: Stranke Mira Cerarja (SMC), SDS, SD, NSi, SLS, PS in Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB). DeSUS v primerjavo nismo vključili, čeprav se je po raziskavi uvrstila na tretje mesto, saj stranka še vedno ni objavila svojega predvolilnega programa.
Klestenje solidarnosti
Najpodrobneje sta se pokojninske reforme lotili NSi in SLS, pri čemer je prva tudi edina med strankami napovedala, kdaj naj bi se ta zgodila. Spremembe v pokojninskem in zdravstvenem sistemu je treba po njihovem začeti izvajati takoj, čeprav zadnja reforma iz leta 2012 že zmanjšuje obremenitev javnih financ. Vendar le do leta 2020, opozarjajo v NSi. Prepričani so, da samo dvig zakonsko določene upokojitvene starosti ne bo rešil problemov, povezanih z demografskimi izzivi. Razmerje med upokojenci in zavarovanci, ki vplačujejo pokojninske prispevke, se bo še pred letom 2040 spustilo na ena proti ena, poudarjajo, zato niti vrtoglava gospodarska rast ne more odpraviti demografskega pritiska. Pokojnine pa so že tako prenizke, da bi jih lahko še zniževali in s tem reševali pokojninsko blagajno.
Čeprav v NSi zatrjujejo, da bi pokojninski sistem še naprej slonel na medgeneracijski solidarnosti, se hkrati zavzemajo za celovito prenovo, po kateri bi pokojnine postale odvisne od posameznikovega dela in višine vplačil. Kot eno od možnih rešitev pri tem izpostavljajo uvedbo osebnih računov, na katerih bi zavarovanci varčevali in računali na obresti med štirimi in šestimi odstotki na leto. V tem okviru se zavzemajo za vzpostavitev drugega in tretjega pokojninskega stebra.
Poleg tega bi v NSi pokojninski sklad očistili »vseh nezasluženih, ugodnejših pokojnin, pridobljenih pod posebnimi pogoji, ki predstavljajo že 10 odstotkov stroška vseh pokojnin«. Te naj bi postale breme proračuna. Naj spomnimo, zadnja vlada Janeza Janše, v kateri je sodelovala tudi NSi, je očiščenje pokojninske blagajne kot prehodni korak do pravega osebnega računa pa tudi tako imenovani osebni informativni račun s pokojninsko reformo leta 2012 že skušala uvesti, a si je zaradi silovitega nasprotovanja sindikatov tik pred odločilnim glasovanjem v državnem zboru premislila.
S podobnim receptom kot NSi tudi SDS in SLS
Zato ni presenetljivo, da si Janševa SDS novo pokojninsko reformo predstavlja podobno kot NSi. Tudi SDS bi (ob upoštevanju medgeneracijske solidarnosti) uveljavila načelo, da je pokojnina v prvi vrsti odvisna od zavarovanja in vplačanih prispevkov, prav tako pa bi obe stranki predpisano minimalno upokojitveno starost vezali na življenjsko dobo. Poleg tega bi SDS ločila obvezno in prostovoljno pokojninsko zavarovanje ter posodobila sistem invalidskega zavarovanja in pravic, ki izhajajo iz teh zavarovanj. Pokojnin pa ne bo zniževala.
NSi pa še obljublja, da bo poskusila del pravic iz pokojninskega zavarovanja spet vezati na število otrok, spodbujala pa bo tudi vračanje upokojencev na trg dela. Upokojenca in delodajalca, ki bo tega zaposlil, namerava oprostiti plačevanja vseh prispevkov na delo. Upokojenci v času zaposlitve ne bi dobivali pokojnine.
Ideje SLS za zagotovitev vzdržnega pokojninskega sistema so podobne idejam SDS in NSi. Njihova reforma bi bila usmerjena k postopnemu zmanjševanju pokojnin iz obstoječega sistema in postopni vzpostavitvi naložbenega pokojninskega sistema. »Pokojnina mora biti rezultat vplačanih prispevkov, pri čemer mora biti izračun odvisen tudi od pričakovane življenjske dobe ob upokojitvi,« so zapisali. Z dodatnimi olajšavami obljubljajo tudi spodbujanje vplačil v drugi in tretji steber pokojninskega zavarovanja. Vzpostavili pa bi še točkovni sistem evidentiranja vplačanih prispevkov, po katerem bi si lahko zavarovanec vsak trenutek sam izračunal višino svoje pokojnine. S točkovnim sistemom želijo preprečiti tudi dolgoletno prakso, ko so ob enakih vplačilih med upokojenci nastajale razlike zgolj zaradi različnih let upokojitve.
Tudi v SLS bi prenovili sistem invalidskega zavarovanja, v katerem je po njihovem treba prevetriti pravice iz invalidskega zavarovanja in pogoje za njihovo pridobitev tako, da bo sistem učinkovitejši in bo sledil cilju večje vključenosti invalidov v delovni proces.
PS ponuja svetovanje o dodatnem zavarovanju
Bonuse v obliki višjih pokojnin pri kasnejšem upokojevanju pa bi uvedla Cerarjeva SMC. Z obljubo o dostojni ravni pokojnin in napovedi pokojninske reforme se njen predvolilni program na to temo tudi zaključi. Še manj pozornosti pokojninam posveča SD, ki problematiko odpravi z napovedjo, da bodo pokojninski sistem gradili na medgeneracijski solidarnosti in vzajemnosti. Rekorderka v skopih obljubah pa je ZaAB, ki želi s pokojninsko reformo zagotoviti vzdržnost javnofinančnega sistema.
Nekoliko bolj se je ob NSi, SLS in SDS razpisala le še PS, ki v svojem volilnem programu obljublja, da nobena pokojnina ob polni pokojninski dobi ne bo nižja od 60 odstotkov povprečne plače. Ob izteku interventnega zakona leta 2015 bi ta stranka rast pokojnin znova začela usklajevati z rastjo plač in inflacijo, do leta 2016 pa bi poskrbela tudi za izravnavo izgub pri pokojninah, ki so jih upokojenci občutili z uvedbo varčevalnega Zujfa. Poleg tega PS zaposlenim, starejšim od 50 let, obljublja, da jim bo v občinah zagotovila mesečno svetovanje o dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki jim bo omogočilo varnejšo starost.