Po številnih preigravanjih, kako zagotoviti prepotreben denar za nemoteno delovanje semaforjev in krpanje največjih lukenj na državnih cestah, je ministrstvo za finance ministru Samu Omerzelu vendarle prižgalo zeleno luč za delno porabo prihodkov, ki se v proračun stekajo od letnih dajatev za uporabo vozil. Tako bo 16 milijonov evrov kapnilo v blagajno Direkcije RS za ceste, ta pa bo z denarjem plačala koncesionarje, ki zagotavljajo vzdrževanje in varnost na državnih cestah – a le do konca septembra.
Dars noče podariti namenskega denarja
Kaj bo z vzdrževanjem cest po tem datumu, na ministrstvu za infrastrukturo in prostor še ne vedo, saj drugi del Omerzelove »kombinirane rešitve« predvideva, da se Dars odreče 24 milijonom evrov namenskih sredstev, ki so sicer namenjena izključno za pripravo državnih prostorskih načrtov in nakup zemljišč. A za to bi bilo treba spremeniti zakon o Darsu. Temu pa ni naklonjen minister za finance Uroš Čufer, še posebno pa takšni rešitvi nasprotuje družba, ki upravlja slovenske avtoceste. Zato vodstvo Darsa ministru Omerzelu po 14 dneh še vedno ni vrnilo podpisane pogodbe, s katero bi direkciji za ceste v dveh obrokih podarilo 24 milijonov evrov.
»Kljub jasno izraženi zaskrbljenosti nad zagotavljanjem nivoja kakovosti državnih cest in posledično prometne varnosti vseh deležnikov, temu predlogu uprava Darsa še vedno nasprotuje, čeprav je jasno – tudi po zagotovilih vladne službe za zakonodajo in ministrstva za finance –, da je takšna odločitev ministrstva skladna z veljavno zakonodajo in da v ničemer ne ogroža likvidnostnega stanja družbe Dars,« so v imenu ministra Omerzela potarnali na prometnem ministrstvu.
Kaj pa zimska služba?
A četudi se bo Dars omehčal in primaknil 24 milijonov evrov, to skupaj s 16 milijoni, ki jih je minister Omerzel napraskal od letnih dajatev za uporabo vozil, še vedno ne bo zadostovalo za nemoteno vzdrževanje cest do konca leta. Minister je očitno pozabil, da je treba v hladnejših mesecih zagnati tudi zimsko službo. Zato na direkciji za ceste že ves čas opozarjajo, da bi do konca leta za osnovne dejavnosti na cestah potrebovali najmanj 70 milijonov evrov.
A poznavalci opozarjajo, da je trenutno v soju žarometov le osnovno vzdrževanje cest, nihče pa ne omenja škode zaradi konzerviranih investicij in gradbišč, ki mirujejo že po leto dni. Pozablja se očitno tudi, da je v zaključni fazi javni razpis za podelitev novih sedemletnih koncesij za vzdrževanje državnih cest, ki je skupno vreden kar 280 milijonov evrov. Vprašanje je, kako bodo novi koncesionarji sploh prišli do pogodb, če direkcija za ceste ne bo imela finančnega kritja.
