Kaže, da bo ena prvih večjih nalog ministrstva za okolje in prostor v novem letu priprava novega nacionalnega stanovanjskega programa, ki ga čakamo že od leta 2009, ko se je iztekel stari. Ministrstvo želi ta mesec ponovno odpreti razpravo o osnutku programa, ki ga je pripravila še vlada Alenke Bratušek, ga februarja dopolniti s predlogi, predvidoma sredi aprila naj bi bile nove prioritete na stanovanjskem področju pripravljene tudi za sprejem na vladi.
V drugi polovici leta, bi morala obravnavati tudi dolgoročnejši načrt dviga poplavne varnosti. Vsaj tako je po obsežnih povodnjih že lani novembra obljubila ministrica Irena Majcnova. Že zdaj pa naj bi poskrbeli za organizacijske spremembe in nujno potrebne kadrovske okrepitve tako vodarskega dela ministrstva kot Agencije RS za okolje. Ministrstvo med drugim napoveduje reorganizacijo sistema upravljanja voda v državi, aktivnejše izvajanje protipoplavnih ukrepov, preoblikovanje vodnega sklada, prevetritev vseh predpisov, ki urejajo vodna povračila in plačila za vodne pravice...
Pomembna prioriteta ministrstva v tem letu je usklajevanje slovenskih predpisov z EU, saj evropska komisija zaradi kršitev evropske zakonodaje proti Sloveniji vodi več kot deset postopkov na področju okolja in prostora, ki se lahko končajo z visokimi denarnimi kaznimi.
Hkrati se nadaljuje projekt sprememb prostorske in gradbene zakonodaje. Kot je ugotovila vlada, mora prenova prinesti poenostavljene postopke prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter uzakoniti fleksibilnejše mehanizme za načrtovanje in dovoljevanje gradnje, kar vključuje tudi izdajanje gradbenih dovoljenj po načelu »vse na enem mestu«. Na tak način želi vlada povečati varnost investitorjev, odpraviti razloge za nezakonito gradnjo in poskrbeti za zmanjšanje administrativnih ovir.
Ministrstvo se bo vendarle lotilo tudi podnebnih sprememb in se kot eno zadnjih v Evropi spopadlo s pripravo akcijskega načrta za prilagajanje Slovenije nanje. Si pa uradnikom ni treba preveč beliti glave z globalnim podnebnim dogovorom, ki naj bi bil podpisan na konferenci pod okriljem Združenih narodov decembra v Parizu. Slovenija v ta mednarodna pogajanja ni vključena neposredno, temveč jo kot državo članico zastopa delegacija EU. Na evropski ravni so bili dogovorjeni tudi podnebni cilji, po katerih v Sloveniji izpusti toplogrednih plinov leta 2020 ne smejo biti za več kot štiri odstotke višji kot leta 2005. Državna sekretarka za okolje Tanja Bogataj pa je napovedala, da se bo naša država v mednarodni boj proti podnebnim spremembam vključila tudi z denarnim prispevkom za posebni globalni sklad za pomoč revnejšim državam pri tem. Koliko bo ta prispevek znašal, ni povedala, dejala je le, da bo »odraz aktualnih fiskalnih okvirjev«. mk