Na zasedanju se bodo osredotočili predvsem na japonske in grenlandske kitolovce, ki naj bi prepovedi komercialnega lova na kite interpretirali v svojo korist. Eden izmed najbolj perečih problemov je namera Tokia, da ponovno začne loviti kiti na področju Antarktike, kljub drugačni odločitvi vrhovnega sodišča ZN. Grenlandija pa bi rada povečala kvoto ujetih kitov.
Japonska je sicer odpovedala načrte glede letošnje sezone kitolova, a napovedala, da jih bo prej ali slej začela izvajati. Kitolov v komercialne namene je Mednarodna komisija za kitolov prepovedala leta 1986. Dovoljen je samo kitolov v znanstvene namene, vendar določene države to pogosto interpretirajo sebi v prid. Večina ulova »v znanstvene namene« na Japonskem pristane v restavracijah in ribarnicah. Stalno opozarjanje in izpostavljanje Japonske kot ene izmed najhujših kršiteljic konvencije o kitolovu se kaže v upadu povpraševanja po mesu kitov.
Ena izmed pomembnih točk, o kateri se bodo pogovarjali v Portorožu, je tudi razglasitev področja v Južnem Atlantiku za naravni rezervat za kite. Sprejem predloga zahteva 75 odstotkov glasov in je v preteklosti že padel.
Zbrane v Portorožu bo danes nagovoril minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Slovenija na zasedanju nastopa kot udeleženka in bo zastopala stališča, sprejeta v okviru Evropske unije. Sicer pa Slovenija že vrsto let podpira tiste aktivnosti konvencije, ki vodijo k boljšemu stanju ohranjenosti ogroženih vrst kitov in delfinov, na svoji spletni strani piše zunanje ministrstvo.
