Minister za notranje zadeve Gregor Virant je v dveh zaporednih dneh dvakrat spravil v bes večino slovenskih županj in županov. Najprej smo v Dnevniku včeraj razkrili njegov predlog o spremembah zakona o financiranju občin, ki predvideva, da bodo vse občine na leto dobile sto milijonov manj denarja, sistem financiranja pa se bo spremenil v škodo občin z manj prebivalci na račun tistih z več. Se pravi na škodo podeželja na račun urbanih središč. Včeraj pa je znova obudil idejo o združevanju občin, saj je po sestanku koalicije dejal, da je od predsednikov koalicijskih strank dobil podporo pri projektu reorganizacije občin. Po pripravljenem predlogu občine ne bi smele imeti manj kot 5000 prebivalcev, tako bi bilo občin po njegovem okoli 120 namesto današnjih 212.
Bi se Žirovnica priključila Jesenicam ali Radovljici?
Potem ko so Virantu zeleno luč za projekt reorganizacije občin prižgali predsedniki koalicijskih strank, se bo v naslednjem koraku minister odpravil še do poslanskih skupin in poskušal dobiti podporo še med poslanci. Kot je poudaril Virant, je projekt reorganizacije zelo koristen in nujen. Na naša izrecna vprašanja, ki smo jih naslovili na ministrstvo za notranje zadeve o tem, ali so že pripravili projekcije takega združevanja in ali je že pripravljen »zemljevid« novih, združenih slovenskih občin, nam niso odgovorili, saj bo minister Virant izjavo o reorganizaciji občin podal danes dopoldne.
V Sloveniji imamo 211 občin in eno v ustanavljanju. S prvim septembrom je namreč začela Krajevna skupnost Ankaran po vknjižbi v uradne evidence Ajpesa uporabljati novo poimenovanje. Iz naziva je črtala besedilo Mestna občina Koper, tako da se zdaj novi naziv uradno glasi Občina Ankaran v konstituiranju – Krajevna skupnost Ankaran. Naj spomnimo, da je bila občina Ankaran ustanovljena po sklepu ustavnega sodišča leta 2011, v praksi pa naj bi začela delovati po lokalnih volitvah prihodnje leto. Kakor koli, Virantov kriterij pet tisoč prebivalcev dosega manj kot polovica vseh občin, natančneje 103. Zadnja, ki še presega ta prag, je občina Prebold s 5052 prebivalci. Prva, ki tega praga po zadnjih statističnih podatkih ne presega, pa je s 4890 prebivalci občina Žiri. Najmanj prebivalcev, in sicer zgolj 375, ima občina Hodoš, prav nič pa ne »zaostaja« Osilnica s 396 prebivalci. Največja občina je seveda Mestna občina Ljubljana, ki ima skoraj 293.000 prebivalcev.
Pametneje bi bilo občine spodbujati k združevanju
Laično in strokovno javnost je Virant s predlogom o združevanju občin razburil že spomladi, tokrat ni nič drugače. Kot poudarja pravni strokovnjak Rajko Pirnat, je v Sloveniji zagotovo občin preveč, preveč je bilo drobljenja in nekatere so res nerazumno majhne. A težava nastane pri načinu reševanja tega problema. Kakor koli se bo politika odločila, o ustanavljanju novih občin bo zagotovo treba vprašati občane na referendumu, vse drugo bi bilo v nasprotju z ustavo. »Ključno vprašanje bo, kaj bo referendumski okoliš. Ali bosta to vsaka od dveh 'starih' občin posebej ali pa bo to en okoliš, se pravi nova skupna občina. Dejstvo je tudi, da je referendum samo posvetovalni, a si težko predstavljam, da bo politika potem zaobšla voljo ljudstva. Da bi razpisali referendum na območju cele nove občine, diši po centralizmu, težko pa bi rekel, da je to neskladno z ustavo. Res pa v tem primeru zagotovo pričakujemo ustavne presoje,« je poudaril Pirnat, ki sicer zagovarja tezo, da je občin preveč, ni pa navdušen nad načinom, kako se je minister problema lotil. »Za to bomo zdaj porabili ogromno energije, ogromno denarja, vprašanje pa je, kakšen bo izplen. Bolj se nagibam k temu, da občine finančno spodbujamo k združevanju,« je dodal Pirnat. Prav temu je, med vrsticami, sicer namenjen tudi predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki pa, kako ironično, močno niža zakonsko predvideno spodbudo za združevanje občinskih uprav in občin.
Precej ostrejši so tako v Združenju slovenskih občin kot v Skupnosti občin Slovenije. Že v torek sta bila oba predsednika ogorčena nad predlogom novega financiranja občin, zdaj sta zaradi vnovičnega napovedovanja združevanja kar počez in zgolj s kriterijem števila prebivalcev še bolj. »Gre za Virantov politični pamflet, saj je tako združevanje, sploh pa do naslednjih volitev, popolnoma neizvedljivo,« je ocenil predsednik Združenja slovenskih občin in župan Pivke Robert Smrdelj.
Virantova bedarija
Podobno meni predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar: »Tudi v tem primeru ne poznamo ne načina ne izračunov, kaj naj bi to prineslo. Sprva je Virant govoril o 200-milijonskih prihrankih, a na koncu tudi sam ugotovil, da jih bo morda na račun manjšega števila funkcionarjev le za kakih deset na leto. Ali se za to splača uničiti lokalno samoupravo? Dolgoročno bi bili učinki namreč negativni. 70 odstotkov investicij javnega sektorja opravijo občine, večino evropskega denarja poberejo občine, ki so tudi blažilec socialnih stisk. A zdaj naj se pa kregamo med seboj, kdo bo s kom spet skupaj?«
Ena takih občin, ki ne dosegajo Virantovega praga, je občina Bovec. Ima zgolj 3195 prebivalcev, a sodi po površini med naše največje občine. Naj se torej Bovec združi s Kobaridom (4189 prebivalcev)? Kako se bo nova občina imenovala, kje bo njen sedež, kakšna bo nova občinska uprava? »To je še najmanjši problem. Naj se nova občina imenuje kar Virantova bedarija pa bo,« je bil slikovit bovški župan Siniša Germovšek. Ministrovo pobudo je označil za skrajno neverodostojno in neodgovorno. »Lahko je populistično govoriti o združevanju občin in se naslajati nad pogromom nad lokalnim šerifi na spletnih forumih. V praksi in na terenu pa se s takimi potezami Slovenija vrača v centralizem.«