Prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje po uveljavitvi pokojninske reforme zaradi višje osnove za odmero prispevkov plačujejo za obvezno pokojninsko ter obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje mesečno približno 260 evrov, pred uveljavitvijo reforme pa so plačevali približno 100 evrov, navajajo v ZSSS. "Gre za zelo velik dvig mesečne obveznosti, ki ga osebe brez rednih dohodkov, ki jih je med brezposelnimi iskalci zaposlitve kar nekaj, ne bodo zmogle," je opozoril predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Številni člani sindikatov, povezanih v ZSSS, ki so delo izgubili zaradi stečajev ali poslovnih razlogov, in zaradi svoje starosti kljub večletnemu aktivnemu iskanju ne najdejo dela, takšnega zneska brez rednih dohodkov ne zmorejo več plačevati, navaja Semolič.
Spomnil je, da so se na sestanku z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Andrejem Vizjakom 21. januarja dogovorili, da ministrstvo v 14 dneh pripravi možne rešitve, s katerimi bi omilili učinek dviga prostovoljnega prispevka za najbolj ranljive skupine, kot so dolgotrajno brezposelni in starejši.
Minister Vizjak je sredi februarja v izjavi za javnost dejal, da je predlog novele pokojninskega zakona že pripravljen. V skladu z njo bo dvig na višji znesek prispevka postopen, je pojasnil.
"Filozofija nove določbe v pokojninski reformi je ta, da se za pokojninsko dobo plačuje najmanj od najnižje pokojninske osnove," je dejal. "Če nekdo želi, da mu pokojninska doba z dokupom teče, plača ta minimalni znesek. Pravica prej ni bila sorazmerna z vplačanim zneskom. Če nekdo plača 58 evrov na mesec, ne more potem pričakovati 200 ali 300 evrov pokojnine. Pokojnina mora biti povezana z vplačanimi prispevki," je poudaril. Strinja pa se, da mora biti dvig postopen. V tem smislu je po njegovih besedah pripravljena tudi novela.
