Predsednik ZSSS Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril, da bi zvišanje DDV prizadelo standard mnogih ljudi, zato bi veljalo pred tem zvišati davek od dohodkov pravnih oseb.
Kot je spomnil, je bil ta davek v Sloveniji sprva 25-odstoten. Vlada ga je nato z namenom spodbuditi gospodarsko rast in privabiti tuje vlagatelje najprej znižala na 20 odstotkov, nato pa lani na 18 odstotkov in letos na 17 odstotkov, pri čemer je določila, da bo leta 2015 le še 15-odstoten.
Semolič je prepričan, da je zniževanje tega davka napaka, saj se je zaradi tega lani v državni proračun nateklo okoli 100 milijonov evrov manj sredstev. "Če se želi uravnotežiti proračun, je zniževanje davkov napaka, na to opozarjajo tudi mnogi ekonomisti," je poudaril.
Zatrdil je, da nižji davek investicij sam po sebi ne spodbuja, saj vlagatelje, ko razmišljajo o tem, ali in koliko vlagati v Sloveniji, bolj zanimajo stabilnost gospodarskega okolja, vladavina prava ipd.
Semolič: Davek povečuje neenakost
Ta davek v resnici povečuje neenakost, zmanjšuje socialno varnost in s tem destabilizira gospodarsko okolje, verjame prvi mož ZSSS. Ker namreč s tega naslova v proračun priteka manj sredstev, se to pozna v obliki krčenja socialnih pravic, je pojasnil.
V tem kontekstu je izpostavil tudi ugotovitve Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, da pregrob poseg v javne izdatke "v bistvu naredi več škode kot koristi", saj negativno vpliva na gospodarsko rast.
Semolič je menil še, da je v EU več primerov, ki kažejo, da zniževanje davka od dohodkov pravnih oseb ni prava pot. V tem kontekstu je omenil zvišanje tega davka z 19 na 23 odstotkov na Slovaškem. Navedel je še, da je ta davek v Avstriji 25-, v Italiji 27-, v Franciji pa celo 37-odstoten.
Poje: Dvig DDV bi zmanjšal potrošnjo in gospodarske prihodke
Tudi izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje je opozorila, da bi zvišanje DDV najbolj prizadelo najšibkejše. Po njenih besedah bi pomenilo dodaten pritisk na kupno moč. Dodatno bi zmanjšalo zasebno potrošnjo in gospodarske prihodke, kar pomeni, da bi bil vpliv na rast bruto domačega proizvoda in zaposlovanje negativen. Učinek v proračunu bi bil manjši, kot se pričakuje, izhoda iz krize pa torej ne bi bilo, je ocenila.
Vprašala se je tudi, kakšen vpliv bi imelo zvišanje DDV na utajevanje tega davka. Kot je dejala, naj bi izgube zaradi utaj leta 2011 znašale 100 milijonov evrov.
Skladno s tem se je zavzela tudi za učinkovitejše pobiranje davkov. To bi bilo mogoče tudi z uvedbo davčnih blagajn, okrepitvijo števila inšpektorjev in zaostritvijo kazni za utajevalce, je naštela.