Medtem ko je znesek za prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko zavarovanje po starem pokojninskem zakonu znašal 58 evrov, se je po reformi zvišal kar na 186 evrov, je na današnji novinarski konferenci povedala izvršna sekretarka za socialo pri ZSSS Lučka Böhm. Po reformi je namreč najnižja osnova za plačilo prispevkov 60 odstotkov povprečne plače v državi, je pojasnila.
320-odstotni skok
"Gre za 320-odstotni skok, kar je za ljudi brez dohodkov veliko," je poudarila. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so po njenih besedah že zaznali, da številni izstopajo iz zavarovanja. "To dolgotrajno brezposelne poriva v revščino tudi na stara leta," je dejala.
Vendar po drugi strani pokojninska reforma po njenih besedah dokazuje, da so rešitve za bolj ranljive skupine zavarovancev mogoče. "Tako kmetom omogoča, da so še vedno zavarovani od enake zavarovalne osnove za ožji obseg pravic kot pred 1. januarjem letos," je poudarila.
Glede možnosti za uspeh so realni
Po njenih besedah je bilo decembra lani približno 23.200 ljudi, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje. Med njimi je bilo nekaj tisoč kmetov in nekaj tisoč dolgotrajno brezposelnih, je povedala.
Pobuda, ki so jo na ministrstvo naslovili že v začetku januarja, se nanaša na dolgotrajno brezposelne. "To so ljudje brez dohodkov in na trgu dela med najmanj zaposljivimi," je poudarila.
Predsednik zveze Dušan Semolič pravi, da so v zvezi glede možnosti za uspeh njihove pobude sicer realni. "Vemo, v kakšnih časih živimo. A če bo politika zaznala težavo, to lahko zelo hitro popravi," je dejal.
Pokojninska reforma je začela veljati s 1. januarjem letos, njen namen pa je zagotoviti finančno vzdržnost pokojninske blagajne in zvišati dejansko upokojitveno starost v Sloveniji. Glede na to je zaostrila upokojitvene pogoje. Starostno se bo po prehodnem obdobju mogoče upokojiti tudi s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe, vendar to velja le brez dokupa. Pri dokupu pa so pri upokojitvi s 60 leti določeni odbitki.
