"Opozarjali smo, da se bodo starejši odpovedovali varstvenemu dodatku, ker ne želijo zaznambe na svoji nepremičnini. Včasih se pojavi tudi vprašanje, kaj lahko s svojo nepremičnino, ki je prevelika zanje, sploh naredijo. Nekatere so na podeželju in stare, pa se kljub temu upoštevajo pri ugotavljanju pogojev za upravičenost do varstvenega dodatka," je pojasnila namestnica sekretarke Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Sendi Murgelj.
Prav tako tudi v skupnosti po njenih besedah ugotavljajo, da je nujno popraviti ureditev pri otroškem dodatku in državni štipendiji. Tako je nujno, da državno štipendijo lahko znova prejemajo tudi dijaki, mlajši od 18 let, pravi. "Otroški dodatek prejme starš, medtem ko državno štipendijo prejme dijak na svoj račun in se tako tudi uči ravnati z denarjem," je dejala.
Kovač napoved ministrstva za delo pozdravlja
Predsednik Socialne zbornice Slovenije Nace Kovač pozdravlja napoved ministrstva za delo, da bodo pripravili zakonske izboljšave. Po njegovem mnenju namreč spremembe socialnovarstvene zakonodaje niso prišle v času, ko bi bilo primerno zmanjševati socialne transferje, sploh pa ne najbolj ranljivim skupinam.
Kot je še pojasnil, je treba učinke zakona, ki posega v kakovost življenja najbolj ranljivih skupin, redno spremljati. Ko se pojavijo "neke realne okoliščine za spremembo", pa je treba to tudi storiti, meni.
Mandićeva: Skrajni čas, da država popravi, kar je mogoče popraviti
Srna Mandič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani opozarja, da je nujno pripraviti zakonske spremembe, ki bodo odpravile ugotovljene pomanjkljivosti. "Skrajni čas je, da država popravi, kar je mogoče popraviti," je dejala.
Kot je dejala, je socialnovarstvena zakonodaja še zlasti prizadela družine z otroki in upokojence. "Dijaki so se zaradi nove zakonodaje izpisovali iz dijaških domov in podobno. Toda otroci so investicija v našo prihodnost. Nedopustno je, da smo jih tako prizadeli," je dejala.
Druga skupina, ki jih je reforma prizadela, so upokojenci. Po njenih besedah je bilo mogoče predvideti, da se bodo množično odrekli varstvenemu dodatku. "Če se država vpiše na njihovo nepremičnino kot lastnica, gre tu za posojilo. To bi moralo biti tudi tako imenovano," opozarja.
Izboljšave do parlamentarnih počitnic
Na ministrstvu za delo so danes napovedali, da bodo najbolj nujne zakonske izboljšave pripravili do parlamentarnih počitnic. Po ugotovitvah Inštituta RS za socialno varstvo, ki so jih predstavili na današnji novinarski konferenci na ministrstvu za delo, so nekatere kategorije družin in posameznikov po uvedbi nove socialne zakonodaje v slabšem gmotnem položaju kot prej.
Tako je na slabšem 13 odstotkov oz. 500 enostarševskih družin, ki uveljavljajo denarno socialno pomoč in se jim je ta zaradi otroškega dodatka znižala. Med velikimi družinami je 35 odstotkov takih, ki se jim je znižala denarna socialna pomoč. Varstvenemu dodatku pa se je skupno odpovedalo 16.100 ljudi.
Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki skupaj predstavljata socialno reformo in sta se začela uporabljati 1. januarjem 2012, je zaostrila pogoje za upravičenost do socialnih in družinskih prejemkov.
ZSSS: Danes je slab, žalosten dan za socialno državo
Nova socialna zakonodaja je posegla v načelo solidarnosti in na nekaterih segmentih znižala standard socialne države, je danes dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Pozval je vlado, naj gre hitro in predvsem učinkovito po poti sprememb nekaterih delov zakonodaje, da bi se te težave odpravile oziroma zmanjšale.
Na današnji novinarski konferenci so predstavniki ZSSS podali prvi odziv na oceno učinkov izvajanja nove socialne zakonodaje, in sicer na podlagi študije Inštituta RS za socialno varstvo.
Danes je slab, žalosten dan za socialno državo
Ugotovitve študije ZSSS niso presenetile, je povedal Semolič in pojasnil, da na negativne učinke nove zakonodaje opozarjajo že tri leta. Kot je še dodal, bodo predlagali, da tema »nemudoma pride na sejo Ekonomsko-socialnega sveta« z namenom, da pride do nekaterih nujnih sistemskih sprememb na tem področju.
»Glede na podatke iz študije lahko rečem, da je danes slab, žalosten dan za socialno državo,« pa je uvodoma dejal izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič. Kot je pojasnil, študija govori o primerjavi med letoma 2011 in 2012 za število prejemnikov ter obseg višine sredstev, ki so na razpolago za izvajanje določenih programov.
Najbolj se je znižal obseg sredstev pri otroških dodatkih
Tako se je po študiji sodeč obseg sredstev v primerjavi z letom 2011 lani znižal za okoli 102,6 milijona evrov. Najbolj se je znižal obseg sredstev pri otroških dodatkih, in sicer za okoli 64,3 milijona evrov, varstveni dodatek pa za dobrih 35 milijonov evrov glede na mesečno povprečje. Obseg sredstev se je povišal le pri državnih štipendijah, in sicer za nekaj več kot 3,5 milijona evrov.
Otroški dodatek je decembra 2011 prejemalo 296.077 upravičencev, medtem ko jih je bilo do otroškega dodatka novembra 2012 upravičenih 267.872. Zelo se je znižalo tudi število prejemnikov varstvenega dodatka (iz 46.746 leta 2011 na 13.016 leta 2012) in državnih štipendij (iz 41.582 leta 2011 na 28.858 leta 2012).
Odobrenih 10 odstotkov manj pravic
Po besedah Lukiča izstopa tudi podatek, da je primerjava odobrenih pravic do redne socialne pomoči pokazala, da je bilo zaradi uvedbe nove socialne zakonodaje odobrenih 10 odstotkov manj pravic. Zaradi upoštevanja otroškega dodatka v izračun za denarno socialno pomoč pa se je ta znižala slabim 13 odstotkom enostarševskih družin in dobrim 35 odstotkom velikih družin.
Pri varstvenem dodatku je študija pokazala še, da je bilo skupaj 17.037 prejemnikov, ki starostnemu pogoju - 63 let za ženske in 65 let za moške - po novi zakonodaji ne zadostijo več. Če k temu prištejemo še ljudi, ki si zaradi »zastraševalne kampanje niso upali uveljaviti varstvenega dodatka, pridemo na več kot dvotretjinsko znižanje upravičencev«, je povedal Lukič.
Ob tem je poudaril, da je zdaj pomembno predvsem 'dati jasen signal' vladi in ministrstvu, da ni dovolj zgolj neko površinsko spoprijemanje s to študijo, saj študija daje tudi konkretne predloge, denimo dvig minimalnega osebnega dohodka na sprejemljivo življenjsko raven.
Svetlik »operiral z nekim nepreverjenim podatkom«
Romana Zidar s Fakultete za socialno delo pa je izpostavila, da je nekdanji minister za delo Ivan Svetlik "operiral z nekim nepreverjenim podatkom", da je zlorab sistema v obsegu okrog 18 odstotkov. Raziskave v Sloveniji na to temo ni, raziskave v tujini pa so pokazale, da teh zlorab ni tako veliko.
Tudi to, da ljudje postanejo sčasoma odvisni od denarnih prejemkov, je po mnenju Zidarjeve mit. Minimalni dohodek v Sloveniji je namreč naravnan na 600 evrov, po študiji sodeč pa je bila povprečna višina denarnih socialnih pomoči lani 238 evrov. Spomnila je še na vedno več dobrodelnih akcij, ki nadomeščajo vlogo socialne države, in dodala, da sicer gojijo visoka pričakovanja od nove ministrice za delo Anje Kopač Mrak.
Na ministrstvu za delo so sicer danes že napovedali, da bodo na osnovi študije pripravili zakonske izboljšave. Najbolj nujne, ki se bodo med drugim nanašale na prejemnike varstvenega dodatka, bodo pripravili do parlamentarnih počitnic, je dejal direktor direktorata za socialo Davor Dominkuš.
