Minister je povedal, da uradno predloga Bruslja še nimajo, a da ve, da so prišli preko medijev v javnost vmesni osnutki, ki pa so se nato še kar spreminjali, tako da so po njihovih informacijah in po trditvah komisije bojazni nevladnih organizacij odveč.
Uredba, ki jo je predlagala komisija, namreč po ministrovih besedah ne bo posegla v avtohtone sorte, česar se bojijo nevladne organizacije. Poleg tega pri enotnejši registraciji in nadzoru nad semeni ne predvideva nobenega koraka, ki bi dajal prednost velikim gospodarskim družbam.
"Vendar, mi smo bili s strani nevladnih organizacij opozorjeni, da moramo biti pri tej uredbi pozorni, in bomo pozorni," je zatrdil minister. "Nikakor pa se ne bo zgodilo nič podobnega, kot se je pred dobrim letom z nesrečno uredbo o koncesijah, ki je dejansko šla povsem neopažena mimo vladnih in parlamentarnih struktur," je še dodal.
Predlog o semenih sodi v sklop zakonodajnega svežnja "pametnejših pravil za varnejšo hrano", ki ga je v začetku meseca predlagala komisija.
Prejšnji osnutki predloga so v številnih članicah, tudi v Sloveniji, sprožili točo kritik, na primer da bo Bruselj nepoklicnim vrtnarjem prepovedal uporabo in celo izmenjavo semen. Te kritike po navedbah komisije niso utemeljene.
Komisija namreč trdi, da prinaša sveženj enostavnejša in prožnejša pravila za trženje semen in drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala, ne ureja pa uporabe semena za nepoklicne vrtnarje in kmetovalce.
