Židan se je srečal s predstavniki območnih zavodov kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota, Maribor in Ptuj, ki so ga seznanili z razmerami v severovzhodni Sloveniji. Ob tem so ugotovili, da v razmerah, kot so sedaj, tudi tehnološka navodila, namenjena vsaj delni ublažitvi vpliva suše, vključno z namakanjem, ne pomagajo.
V Pomurju je zaradi suše prizadeta skoraj polovica kmetijskih površin, stopnja poškodovanosti na njih pa je večinoma od 20- do 50-odstotna, ponekod tudi do 90-odstotna.
Koruza je po besedah direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Murski Soboti Franca Režonje prizadeta na 40 odstotkih površin od 20- do 50- odstotno, krompir na polovici zemljišč prav tako od 20- do 50-odstotno, buče na polovici njiv od 50- do 70-odstotno, travinje na polovici njiv celo od 50- do 90-odstotno. Škoda je precejšnja tudi že na vinski trti in intenzivnih sadovnjakih, saj jih je prizadetih okoli petina, pri zelenjavi na prostem pa je suša opravila svoje kar na 80 odstotkih površin.
"Škoda je in takrat država, ki ji pridelava hrane nekaj pomeni, pomaga z državno intervencijo. Škoda iz lanskega leta je bila hitreje izplačana, kot je bilo mišljeno, za pomoč vlade, sprejeto aprila v višini 5,6 milijona evrov, bo ta mesec dobilo odločbe okoli 5000 kmetij, izplačilo pa naslednji mesec," je po srečanju povedal Židan.
Po ministrovih besedah so letos aktivirali tudi ukrep predčasne akontacije neposrednih plačil, ki bodo lahko na polovici oktobra, pričakuje pa, da bodo vsi župani občin, kjer je škoda, to prijavili izpostavam uprave za zaščito pred nesrečami, da sproži postopke popisovanja, na podlagi katerega je možno pripraviti sanacijski program na ravni države. To bi na ministrstvu lahko storili na začetku prihodnjega leta.
Denar za namakanje še neizrabljen
Židan je opozoril, da je denar, namenjen namakanju, še vedno neizrabljen. Od lani razpisanih 10 milijonov evrov je podeljenih le 4,5 milijona evrov, težava pa je po ministrovih besedah v tem, da pri velikih sistemih ne gre za občinske projekte, nimamo pa regije, na ravni katere bi projekte usklajevali.
Kot naslednji veliki projekt v Pomurju - potem ko so pred dnevi le izpeljali projekt oskrbe s pitno vodo - v letih 2014-2020 je napovedal oskrbo z vodo za namakanje kmetijskih zemljišč. Največ bi jih lahko namakali iz Mure, okoli 6500 hektarjev, nekaj še točkovnih izvirov.
Predstavniki kmetov so ministru predlagali, da bi ravninski del Prekmurja in nekatere druge predele v severovzhodni Sloveniji, kjer so najbolj sipka tla, uvrstili med kmetijska območja z omejenimi dejavniki.
