»Slovenec sem! Tako je mati d'jala,« je v betonski stavbi protokolarnega objekta na Brdu pri Kranju zadonelo iz grl delegatov Slovenske ljudske stranke (SLS) na njenem 12. volilnem kongresu. Medtem ko je na Cerkniškem jezeru na poti z Iberskega polotoka v stepske predele pristalo 57 žerjavov, je z Brda eden odletel. Gre za Radovana Žerjava, dosedanjega predsednika SLS, ki se za ta položaj ni več potegoval, saj se umika iz zlobne slovenske politike, kot jo je poimenoval. Edini kandidat za njegovega naslednika je bil dosedanji podpredsednik Franc Bogovič. Glasovnice zanj je prevzelo 168 delegatov, v volilnih skrinjicah jih je končalo 15 manj, ena je bila neveljavna, na preostalih je dobil Bogovič 147 glasov podpore in pet glasov nasprotovanja.
»Hvala, Franci, da si mi ščitil hrbet«
Te številke kažejo na tihi protest tistih, ki se s politiko Radovana Žerjava in njegove dosedanje desne roke Franca Bogoviča (»Hvala, Franci, da si mi ščitil hrbet,« je v poslovilnem govoru na kongresu dejal Žerjav.) ne strinjajo in so to zadnji mesec glasno poudarjali, pred kongresniki pa niso prišli z besedo na dan. Gre predvsem za ljudi, zbrane v Slovenski kmečki zvezi (SKZ) – predhodnici in materi Slovenske ljudske stranke, kot jo vidi Bogovič. Predsednik SKZ Stane Klemenčič nam je povedal, da so molčali zato, ker v SLS zelo majhna interesna skupina obvladuje ves prostor, tisti, ki se izpostavi, pa je deležen šikaniranja.
Uporniki v SLS so predlagali svojega predsedniškega kandidata – Larisa Gaiserja, a ker je ta uradno član stranke šele od januarja letos, je izvršilni odbor njegovo kandidaturo zavrnil. »Razočaran sem. Današnji kongres je en velik teater. SLS kongresa ne potrebuje, če to ni najvišji organ v stranki in če lahko izvršilni odbor oziroma dva ali trije ljudje v njem odločijo, kdo bo predsednik in kdo podpredsedniki stranke. V tem primeru so kongresniki le statisti, ki morajo potrjevati to, o čemer se je v neki majhni sobici odločila peščica posameznikov,« je bil kritičen Gaiser, za katerega Franc Zagožen, eden od ustanoviteljev SLS in še prej SKZ, meni, da ga je »delegirala SDS Janeza Janše, morda še kdo«.
Stranko razjeda hidra
»Osebno mislim, da je bil to poskus prevzema stranke, da bi skrenila z začrtane poti. SLS ima pač veliko nasprotnikov, in kdor je hotel ljudski stranki škoditi, je imel praviloma vedno široko podporo,« je ob tem ocenil Zagožen in poudaril, da je problem stranke ravno Slovenska kmečka zveza, ki je podprla Gaiserja kot predsedniškega kandidata. Zagožen je prepričan, da SKZ obvladujejo ljudje iz zadružne zveze in kmetijske zbornice, torej iz krogov Petra Vriska, ki ga je SLS pred časom izključila iz svojih vrst. »Gre za hidro, za hobotnico, ki razjeda stranko, saj največ nemirov prihaja od tam,« meni Zagožen, ki je SLS vodil leto dni (2000–2001), v času, ko je bila združena s Slovenskimi krščanskimi demokrati.
SLS je štiri leta (od 2003 do 2007) predsedoval tudi Janez Podobnik. Razprtije, ki so se pojavile pred letošnjim volilnim kongresom, so po njegovem zaščitni znak SLS. »Če jih ne bi bilo, bi bilo nekaj narobe,« ugotavlja Podobnik. Kaj pa meni o Larisu Gaiserju; ga je nad SLS res poslal Janez Janša? »Mislim, da Janša tukaj ni imel nobene pomembne besede. Gaiserja spoštujem. Ima geostrateške in druge kompetence, je ambiciozen, agilen človek evropskih usmeritev, ki je v naši stranki videl potencial.«
V SLS se ne preskakuje stopnic
Če bi Janez Podobnik izbiral med Gaiserjem in Bogovičem, za koga bi se odločil? »O, tukaj je moje stališče popolnoma jasno. SLS ima tako močan kadrovski potencial in tako jasno izdelan koncept vstopa na najvišje funkcije, da je deset let članstva v stranki potrebno, preden prideš na prvo mesto. V SLS se ne preskakuje stopnic. Kdor koli misli, da bo to naredil, mu ne bo uspelo. Počasi, smo rekli Gaiserju. Deluj programsko, deluj mednarodno, kali se v stranki, še na naslednjem kongresu ne boš mogel kandidirati, morda čez osem let. Če bi bili pa notranje popolnoma sprti, brez enega samega kandidata, če bi imeli pet frakcij, potem bi na čelo stranke morda lahko prišel nekdo od zunaj. A ni tako. Imamo še nekaj zelo sposobnih ljudi, ki bi lahko kandidirali.«
In zakaj niso niso? »Ker v stranki velja neko nenapisano pravilo, da se v nekaj mesecih začuti, kdo bo naš naslednji predsednik, in ga podpremo. To je naša metoda dela,« nam je odvrnil Podobnik.