V finalu sta bila poleg Bristola in Ljubljane še belgijski Bruselj in škotski Glasgow, na koncu pa je priznanje za svoje projekte na področju okolja in zelene ekonomije prejelo mesto na jugozahodu Anglije. Ljubljana je bila v tekmovanju za zeleno prestolnico že za 2012, 2013 in 2014, a ji tako daleč kot letos še ni uspelo priti.
»Čestitke Bristolu za vzor, ki ga daje. Veliko se lahko naučimo iz prizadevanj mesta za izboljšanje okolja in kakovosti bivanja za občane, v okviru katerih se istočasno rojevajo nove poslovne priložnosti,« je ob podelitvi naziva povedal Potočnik.
Do danes je nagrado za zeleno prestolnico Evrope prejelo pet mest: Stockholm leta 2010, Hamburg leta 2011, baskovska Vitoria-Gasteiz leta 2012, Nantes letos in Koebenhavn prihodnje leto.
Nagrado podelijo mestu, ki prednjači po okoljski prijaznosti mestnega življenja. Najprej komisija strokovnjakov oceni mesta glede na 12 okoljskih kazalnikov, potem pa ovrednoti, v kolikšni meri mesta dosegajo visoke okoljske standarde, njihovo zavezanost trajnim in ambicioznim ciljem za nadaljnje izboljšanje varstva okolja in trajnostni razvoj ter v kolikšni meri lahko ta mesta delujejo kot vzor drugim in spodbujajo najboljše prakse v drugih evropskih mestih.
Med kriteriji za izbor so prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam, kakovost politike javnega prometa, zelena urbana območja, kakovost zraka, omejevanje hrupa, ravnanje z odpadki, poraba vode, ekološke inovacije, upravljanje z okoljem in energetska politika.
Želijo, da mesto postane vzorčni model za zeleno ekonomijo
Naziv za Bristol je po oceni strokovne komisije predvsem priznanje za številne naložbene načrte na področju prometa in energetike in pa komunikacijsko strategijo na področju varstva okolja, še posebej pa je strokovnjake navdušila zaveza lokalnih oblasti in drugih deležnikov, da mesto postane vzorčni model za zeleno ekonomijo.
Komisija je ocenila, da so trajnostni projekti v tem britanskem mestu dober primer vključevanja občanov v prizadevanja za spopad z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi izzivi. Mesto bo tako za izboljšanje javnega potniškega prometa do leta 2015 namenilo pol milijarde evrov, za izboljšanje energetske učinkovitosti in spodbujanje obnovljivih virov energije pa 300 milijonov v naslednjih sedmih letih.
Zaradi prizadevanj na področju prometa in urbanizma se je kakovost zraka v mestu izboljšala, število kolesarjev na ulicah se je glede na 2010 že podvojilo, do konca desetletja pa naj bi se povečalo še za enkrat.
Tokrat se je za naziv sprva potegovalo osem mest, komisija pa je najprej izbrala omenjene štiri finaliste in nato s predstavniki vsakega izmed njih opravila podrobne pogovore. Komisijo so med drugim sestavljali predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Odbora regij in Evropske agencije za okolje.
