Kot je povedal podpredsednik Zdusa Anton Donko, so zakon vložili na pobudo številnih upokojencev, ki so kar nekaj let spodbujali k temu, da bi prišlo do sprememb v smeri večjega vpliva volivcev na podelitev poslanskih mandatov. Zato so tudi predlog novele zakona vložili pod geslom S spremembo zakona do odločilnega glasu volivca, s tem geslom so tudi nagovarjali volivce k oddaji glasu podpore, je pojasnil Donko.
Strankarska matematika
Predlagajo, da bi polovico poslancev volili po obstoječem sistemu, v katere prevladuje nekakšna »strankarska matematika«, polovico pa na način neposrednih večinskih volitev, je osnovno rešitev povzela Kasteličeva. Na vprašanje, ali so že preverjali podporo takšni rešitvi med poslanci, pa je Donko pojasnil, da sta na to temo potekala tudi dva posveta v državnem svetu, kamor so bili vabljeni tudi poslanci.
Kot pravi Donko, predvidevajo, da stranke in poslanci temu niso preveč naklonjeni. Novi zakon namreč ponuja takšno rešitev, da se bodo tudi stranke morale zelo potruditi, da bodo nastopile s kakovostnimi kandidati, saj bo drugače več glasov lahko dobil recimo nek nestrankarski kandidat.
Donko je pri tem opozoril, da bi z njihovim predlogom preprečili »sive lise, ko 200.000 ljudi nima nobenega poslanca«, v vsakem volilnem okraju bi bil namreč izvoljen vsaj en poslanec.
Vsakemu volivcu dva glasova
Temeljni namen predloga novele zakona o volitvah je zagotoviti vsakemu volivcu dva glasova. S prvim glasom bi volil poslanca iz svojega volilnega okraja, z drugim pa bi izbral politično stranko, ki naj sestavi vlado.
V DZ bi bilo po predlogu zakona neposredno izvoljenih 44 poslancev, iz vsakega volilnega okraja po eden. Še 44 mandatov naj bi bilo podeljenih kandidatom z list političnih strank, toda tudi tu bi morale stranke upoštevati število glasov, ki bi jih dobil posamezen kandidat, oz. preferenčni glas.
