Primanjkljaj zdravstvene blagajne se bo glede na najnovejše projekcije do konca leta povzpel na 84 milijonov evrov. To je skoraj dvakrat toliko kot po ocenah z začetka leta. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin tudi novo napoved označuje kot »relativno optimistično«, denarja za plačilo bolnišnicam in drugim v zdravstvu pa bo zmanjkalo decembra. Vprašanje je le še, ali že v začetku decembra ali malo pozneje. Upravni odbor ZZZS je včeraj tako začel dopisno sejo, na kateri odločajo o financiranju zdravstva do konca leta.
»Če vse to ni znamenje za alarm...«
»Zaradi višjega DDV, regresa in nižjih prihodkov se bo stanje do konca leta še poslabševalo. Za rešitev letošnjega leta je, tudi če bi zakonske spremembe sprejeli danes, že prepozno, vseeno pa jih je treba sprejeti čim prej. Glede na makroekonomske napovedi bo prihodnje leto namreč še slabše,« je opozoril. Po njegovem bi bilo tako treba čim prej sprejeti zakon o zdravstveni dejavnosti (ta je do konca meseca v javni obravnavi), pa tudi novi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga še pripravljajo.
»Bolnišnicam že vse leto primanjkuje denarja za plačevanje računov. Poleg tega so rigorozno upadle investicije, tudi v tehnologijo, s čimer se standard bolnikov znižuje. Nekatere bolnišnične sobe so pri 40 stopinjah Celzija še vedno neklimatizirane, ljubljanska urgenca pa še ni končana. Če vse to ni znamenje za alarm... Ne razumem, zakaj se koalicijske stranke tako dolgo ne zmorejo dogovoriti niti o minimalnih spremembah, ki bi jih prinesel interventni zakon. Ta bi za zdravstvo pomenil vsaj 70 milijonov na letni ravni, kar je sicer še premalo. Zdi pa se, da je za vladno koalicijo prioriteta reševanje bančnega sistema. Odnosa do zdravstva morda nimajo, ker se jim problem v primerjavi z bančnim sistemom zdi tako majhen, da nikogar ne skrbi,« je dejal. Da bi videli posledice brezbrižnosti do zdravstva, pa ni treba daleč, pravi – dovolj je pogled v sosednjo Hrvaško, kjer so imeli že lani zaradi dolgov bolnišnic težave z zagotavljanjem zdravil bolnikom.
»Najbolj kritične bolnišnice terjatev ne povečujejo in torej plačajo za to, kar dobijo, a dolg se ne zmanjšuje. Zlasti kritična je izolska bolnišnica. Zaostritve lahko pričakujemo že septembra, tudi v poznejših mesecih pa bo zdravstvo verjetno nekje stalno na robu med plačevanjem in neplačevanjem dobaviteljem,« ocenjuje predsednik uprave največje slovenske veledrogerije Kemofarmacija Davorin Poherc. Če se bo stanje še slabšalo, bodo prisiljeni oblikovati seznam bolnišnic, s katerimi ne bodo več sodelovali, pričakuje. Z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem se nameravajo sestati v začetku septembra, ko bo že znano, katere bolnišnice so dobile posojila za poplačila dolgov dobaviteljem.
Možnost kreditiranja bolnišnic iz državne zakladnice je minister Gantar izpostavil po tistem, ko je Kemofarmacija napovedala blokade računov petih bolnišnic, ki so najbolj zamujale s plačili (neuradno izolske, slovenjegraške, ptujske, jeseniške in murskosoboške). Na ministrstvu za zdravje so včeraj pojasnili, da morajo bolnišnice, ki prosijo za posojilo, pripraviti sanacijske programe do 20. avgusta.
Nezadovoljstvo v koaliciji
Očitno se ministru Gantarju, ki je trenutno na dopustu, napoveduje naporna jesen. In to tudi zaradi nezadovoljstva z njegovim delom znotraj koalicije – kot smo poročali, je bilo v Pozitivni Sloveniji že ob odločitvi DeSUS, da Gantar tudi v vladi Alenke Bratušek ostane minister za zdravje, slišati odločna nasprotovanja. Tako nekateri naši sogovorniki poudarjajo, da Gantar doslej ni naredil ničesar, da je vse njegovo delo usmerjeno v prepoznavanje lobistov, ne pa v reševanje zdravstvenega sistema, da z različnimi izjavami prihaja v kolizijo sam s sabo, da je zakon o zdravstveni dejavnosti polizdelek, ki nima ne repa ne glave... »Zgodba o vzajemnosti in solidarnosti, kot je danes postavljena, ne bo mogla funkcionirati,« so prepričani. Z Gantarjem pa so nekateri v koaliciji nezadovoljni tudi zato, ker svet UKC Ljubljana še vedno deluje v sestavi, ki jo je tik pred odhodom imenovala Janševa vlada.
Ob tem je mogoče slišati celo razmišljanja, da bo moral Gantar, če v začetku jeseni ne bo predstavil ukrepov, s katerimi bi zagotovili funkcioniranje zdravstvene blagajne, bodisi sam ponuditi odstop bodisi se mu lahko zgodi zamenjava. A bi ta kaj težko ostala brez posledic za koalicijo. Ne gre namreč pozabiti, da je Gantar podpredsednik DeSUS in uživa precej močno podporo predsednika stranke. Tako nam je Karl Erjavec včeraj dejal, da zamenjava Gantarja za DeSUS ne pride v poštev in da bi lahko takšna odločitev resno ogrozila koalicijo. »Zamenjava bi bila povsem neupravičena. Zakonodaja je pripravljena, je pa znotraj koalicije neusklajena, saj imata SD in DL povsem različne poglede. Virantova stranka se zavzema za večjo liberalizacijo v zdravstvu, stališče SD, ki je tudi stališče DeSUS, pa je, da se maksimalno ohrani javno zdravstvo.« Ob tem je Erjavec opozoril tudi na različne druge interese in okoliščine, ki da so v ozadju težnje po Gantarjevi zamenjavi: od lobijev, ki znotraj zdravstva služijo velike denarje in naj bi jim bil sedanji minister za zdravje trn v peti, do zagovornikov generalnega direktorja UKC, ki mu Gantar ni naklonjen. Erjavec pa ne verjame, da bi sedanji minister za zdravje sam odstopil. Če bi se za to res odločil, je prepričan, da bi v stranki našli primernega kandidata za ta položaj.