Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala pravnica z zavoda Tina Logar, so lani na podlagi zahteve inšpektorata za javni sektor pristopili k ponovnemu pregledu prehoda na nov plačni sistem vseh svojih zaposlenih na dan 1. avgust 2008.

Vložili 533 tožb

Zavod je na podlagi ugotovitev na podlagi omenjenega pregleda do danes vložil 533 tožb in poslal 82 dogovorov o vračilu preveč izplačane plače nekdanjim javnim uslužbencem.

Z vložitvijo tožb so na zavodu, tako Logarjeva, z naslova preveč izplačanih plač od javnih uslužbencev zahtevali vračilo 2,19 milijona evrov bruto. K temu znesku je treba prišteti še materialne stroške, povezane z vložitvijo tožb.

Za nepravilnosti pri prehodu v nov plačni sistem na zavodu so po oceni predstavnikov zavoda, med njimi generalne direktorice Zlatke Srdoč Majer, odgovorni tudi predstavniki ministrstva za delo, ki da so opustili dolžno nadzorstvo in z zlorabo položaja niso zagotovili odprave vseh nepravilnosti pri vseh proračunskih uporabnikih in pri vseh zaposlenih, kot je zahteval sklep vlade z dne 15. april 2010.

Sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja

Zavod je zato minuli teden pristojnim organom posredoval naznanitev suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi zoper ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, direktorico direktorata za zaposlovanje in trg dela na ministrstvu Damjano Košir ter njenega namestnika Zorana Kotolenka.

Vodja službe za kadrovske in organizacijske zadeve ter razvoj pri zavodu Janita Eržen je v nadaljevanju spomnila, da je zavod lani v soglasju z ministrstvom za delo, sindikatom in svetom delavcev zavoda sprejel akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

Zavod za zaposlovanje je po njenih besedah kot prvi javni zavod s spremembo sistemizacije znižal stroške plač. Z ustreznejšo organizacijo, znižanjem števila vodilnih in vodstvenih delovnih mest ter delovnih mest svetnikov so v zadnjih treh mesecih lanskega leta prihranili 70.000 evrov, je nanizala.

Škodljive pogodbe

Pred sprejemom nove sistemizacije je bilo na delovnih mestih v zavodu brez zahtevane izobrazbe 48 zaposlenih. Da bi okrepili območne službe, so vanje iz centralne službe prerazporedili 18 zaposlenih, je pristavila.

Logarjeva je nato pojasnila, da je zavod pristopil tudi k pregledu vseh aktivnih pogodb z zunanjimi izvajalci. Kot so ugotovili, je veliko pogodb škodljivih.

Pravnica je med njimi izpostavila najemno pogodbo s Hypo Leasingom in pogodbo s Slovenijalesom o zagotavljanju obratovanja poslovnih prostorov. Obe se nanašata na lokacijo Dunajska 20 za približno 30 javnih uslužbencev, skladno z njima pa je zavod v času med 1. januarjem 2009 in 31. decembrom lani porabil 1,62 milijona evrov.

Prvo pogodbo že odpovedali

Prvo pogodbo so že odpovedali, a je zaradi spornih določb odpoved najema pod vprašajem, druge pa, ker njene določbe govorijo o evropskih sredstvih, ni mogoče razvezati do 1. aprila 2015.

Kot je povedala Logarjeva, je podoben primer sklenitev najemne pogodbe s podjetjem Dolnov za prostore območne službe zavoda v Kranju, ki se je iz lastnih prostorov preselila v najemniške. Stroški slednjih so med 1. majem 2011 in 21. decembrom 2012 dosegli 455.874 evrov.

Lani izredna revizija poslovanja zavoda

Poleg tega je ministrstvo za delo lani izvedlo izredno revizijo poslovanja zavoda, je ob koncu izpostavil Robert Rajšter iz službe za zaposlovanje na zavodu. Predmet revizije so bili finančno poslovanje, vodenje postopkov javnega naročanja in materialni stroški, je dejal.

Ob tem pa je izpostavil, da nobeden od pristojnih inšpektoratov, ki so bili vključeni v postopek, v času nadzora ni odkril nobenih zakonitosti ali nepravilnosti.

Po njegovih navedbah je zavod v prvih desetih mesecih lani v letni primerjavi na področju materialnih stroškov privarčeval okoli 215.000 evrov. Glede na kadrovski načrt so lani znižali tudi število zaposlenih, in sicer za šest odstotkov oz. z 862 na 815, je sklenil.