Zaposlene na zavodih za zdravstveno varstvo in Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) skrbi, da bo z združevanjem v dva nova zavoda denarja za javno zdravje še manj. Moti jih zlasti negotovost, kaj bosta nacionalni inštitut za javno zdravje in nacionalni laboratorij, za katera na ministrstvu za zdravje pripravljajo ustanovne akte, v praksi sploh prinesla. Vodstvo IVZ nasprotno poudarja, da bo skrb za javno zdravje na račun sprememb kvečjemu bolj učinkovita, saj je bila doslej preveč razdrobljena.
Nepremišljene spremembe lahko škodijo zdravju prebivalcev
Na ministrstvu za zdravje so nam pojasnili, da bo akte, ki so potrebni za ustanovitev novih dveh zavodov, v kratkem obravnavala vlada. Zdravniki so medtem nezadovoljni s pripravo sprememb za zaprtimi vrati pa tudi z združevanjem v dve ustanovi nasploh, je poudarila predstavnica sindikata Fides na IVZ Evita Leskovšek. »Namesto da bi oblika dela sledila vsebini, se dogaja ravno obratno. Bojimo se, da bo združitev otežila delo in razrušila posamezne time, saj ni dorečeno sodelovanje med novima zavodoma. Ne razumemo tudi, zakaj načrte skrivajo, kot da bi šlo za dokumente države varnosti. Gre za zdravje prebivalstva, zato je zelo pomembno, kakšna bo organizacija preventive oziroma socialne medicine, epidemiologije in higiene. Moti nas tudi, da priprava dokumentov in strategije poteka v ožji skupini izbrancev, ki večinoma sploh ne iščejo mnenja strokovnjakov v obstoječi inštituciji,« je opozorila.
Po oceni Leskovškove obstaja velika nevarnost, da se bodo mnoga strokovna področja popolnoma razbila ali pa celo izginila. Če bo nova organizacija nepremišljena, lahko to po njenem v drugem koraku na primer pomeni epidemijo kakšne bolezni ali pa prepozen odziv na negativne vplive iz okolja. Dolgoročno pa to seveda lahko pomeni negativne posledice za zdravje vseh ljudi, je pristavila.
Združitev razdrobljenega dela
V zavodih za zdravstveno varstvo, kjer so se skušali združevanju pred meseci upreti tudi z referendumom (podpisov na koncu zanj ni bilo dovolj), so do sprememb še vedno skeptični. »Znano je, da bo novi nacionalni inštitut za javno zdravje imel sedež v Ljubljani, nacionalni laboratorij pa v Mariboru. Vse ostalo je še zelo odprto. Med drugim na primer ni jasno, koliko samostojnosti bodo imele enote, ki bodo nastale iz današnjih zavodov za zdravstveno varstvo. Skrbi nas, kaj bo z zaposlenimi, saj lahko racionalizacija prinese odpuščanja,« je dejal v. d. direktorja novogoriškega zavoda za zdravstveno varstvo doc. dr. Marko Vudrag. Spremembe po njegovi oceni ne bi smele biti same sebi namen, kot se zdi pri sedanjem združevanju, ampak bi morale biti namenjene izboljšanju zdravja prebivalstva. Morebitno krčenje denarja za javno zdravje bo vodilo ravno v nasprotno, je opozoril.
Vršilka dolžnosti direktorice IVZ Marija Magajne pa meni, da bo javno zdravje po novem na boljšem, saj se bodo združile razdrobljene zmogljivosti. »Denar za javno zdravje se res zmanjšuje, podobno kot za ostale javne službe, a samo združevanje na to ne vpliva. Združeni in racionalizirani imamo celo večjo možnost, da opozorimo, kako malo denarja je namenjenega javnemu zdravju,« je poudarila. Inštitut in nacionalni laboratorij, ki bosta zaživela s prihodnjim letom, po njenem tudi ne bosta povzročila odpuščanja.
