Poplava vpisov zemljiškega dolga, s katerimi toženi menedžerji pred rubežem upnikov in zasegom s strani organov pregona zavarujejo svoje vile, stanovanja, počitniške rezidence in posestva, je prisilila ministra za pravosodje Senka Pličaniča, da se urgentno loti spreminjanja zakonodaje. Na mizi je celo ukinitev tega orodja za zavarovanje dolga.
Če ti grozi tožba, na hišo vpiši zemljiški dolg
V Dnevniku smo v zadnjih mesecih sistematično razkrivali imena številnih vidnih slovenskih gospodarstvenikov, ki so na svoje nepremičnine v zadnjih letih vpisovali tudi po nekaj milijonov evrov težke zemljiške dolgove. Do zdaj smo dokumentirali skoraj 40 menedžerjev in politikov, ki so ubrali takšno pot. Med drugim so to storili Hilda Tovšak (Vegrad), Ivan Zidar (SCT), Marko Jaklič (Vzajemna), Robert Časar (Luka Koper), Vojteh Volk (MIP), Zdenko Pavček (Viator&Vektor), Andrej Lovšin (Intereuropa), Dušan Črnigoj (Primorje), Romana Pajenk (Probanka), Roman Glaser (Perutnina Ptuj) in celo nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler.
Ob tem obstaja visoka korelacija med vpisom zemljiškega dolga in tem, da so bile zoper posameznike sprožene odškodninske tožbe in kazenske ovadbe ali pa jim to grozi v bližnji prihodnosti. Da so z vpisom zemljiškega dolga zavarovali premoženje, je kriva predvsem luknjičasta zakonodaja. Zemljiški dolg namreč nastane na podlagi vpisa v zemljiško knjigo in z izstavitvijo zemljiškega pisma, ki je prosto prenosljivo. Da bi upniki oziroma organi pregona uspešno izpodbijali vpise fiktivnih zemljiških dolgov, bi morali najprej najti imetnika zemljiškega pisma, ki pa je verjetno znan le lastniku nepremičnine.
Zaostritev pogojev ali ukinitev
»V letošnjem letu ministrstvo ni načrtovalo sprememb. Vendar je na podlagi nedavnih opozoril medijev in stroke, da je institut zemljiškega dolga lahko preveč enostavno zlorabiti za fiktivne vpise, minister Pličanič to uvrstil med nujne prioritete,« so nam zaupali na pravosodnem ministrstvu in dodali, da ravno končujejo strokovno razpravo.
»Oblikovana sta dva predloga. Po prvem bi zaostrili pogoje za veljavnost vpisa, obvestilno obveznost na strani dolžnika in podobno. Po drugi bi se ta pravni institut, ki smo ga leta 2003 uvedli v slovensko pravo (na podlagi vzorov iz Nemčije in Švice), zaradi slabih izkušenj enostavno ponovno ukinil,« so pojasnili na ministrstvu. »Ker gre glede na vse pogostejša opozorila očitno za nujno zadevo, bo ministrstvo predlog rešitve po posvetovanju s stroko oblikovalo do začetka septembra,« so še zagotovili.
Da bi bilo potrebno zemljiški dolg ukiniti, sta prepričana tudi avtorica insolvenčne zakonodaje dr. Nina Plavšak in vrhovni sodnik dr. Miodrag Đorđević. V okviru strokovnih pripomb k osnutku zakona o sistemski razdolžitvi sta opozorila, da »so zlorabe tega instituta v zadnjih letih postale pomembna ovira za uspešno (hitro) unovčljivost nepremičnin pri prisilni izterjavi«.
Raje javna razgrnitev imetnikov zemljiških pisem
Na tako drastične poteze, kot je ukinitev zemljiškega dolga, ima veliko pomislekov stroka. Gre namreč za zakonito orodje za zavarovanje obveznosti, ki ga uporabljajo tudi v tujini. Je zelo podobno hipoteki, le da je njegova uporaba enostavnejša (in cenejša). »Takšen ukrep bi bil popolnoma nerazumen in neutemeljen,« je opozoril dr. Tomaž Keresteš s Pravne fakultete v Mariboru. Po njegovem se reševanja problematike zlorab lotevamo enako nespametno kot pred desetletjem, ko smo zemljiški dolg vnašali v zakonodajo. V tistem času je strokovna javnost opozarjala ravno na možnost aktualnih zlorab, vendar se jih ni upoštevalo.
Mnogo bolj smiselno bi bilo uzakoniti javno razgrnitev vsakokratnega imetnika zemljiškega pisma, omogočiti posebno preverjanje teh poslov ali pa celo časovno omejiti dospetje tega instrumenta. Številni menedžerji so ga namreč vpisali za nedoločen čas ali celo do leta 2099, kot na primer Pavček. »Če bi ugotovili, na koga ob prenosu preide zemljiško pismo, bi verjetno rešili zadevo. Če tega ni, ga lahko nekdo dan pred razglasitvijo stečaja prenese na neznano osebo,« je poudaril Keresteš. Četudi bi ukinili zemljiški dolg, obstajajo druge možnosti zlorab. Nekateri menedžerji so namreč lastništvo svojih nepremičnin prenesli na sorodnike in nanje vpisali dosmrtno služnost, tako da jih lahko nemoteno koristijo. Zlorabe bodo preprečila tudi sodišča z njihovim pregonom.
Njegova popularnost v letošnjem letu eksplodirala
Čeprav je uporaba zemljiškega dolga mogoča že deset let, prvi doslej znani vpisi segajo v začetek leta 2009. Takrat je svojo nepremičnino v Kopru z dva milijona evrov visoko plombo zaščitil Janko Kosmina, ki je kot predsednik nadzornega sveta Istrabenza bdel nad delom Igorja Bavčarja. Toda popularnost zemljiškega dolga je eksplodirala šele v letošnjem letu. Po neuradnih podatkih je bilo v letu 2012 vknjiženih 733 zemljiških dolgov, samo v prvih štirih mesecih letos pa že neverjetnih 609. K temu je zagotovo pripomoglo tudi Dnevnikovo opozarjanje na vse pogostejšo uporabo zemljiškega dolga med toženimi in ovadenimi menedžerji ter dejstvo, da ga trenutno ni mogoče izpodbijati.
V nadaljevanju leta bodo številke po vsej verjetnosti zelo drugačne, saj so ljubljanski kriminalisti pred dnevi zaradi vpisa domnevno lažnega zemljiškega dolga ovadili svetovno znanega nevrokirurga prof. dr. Vinka Dolenca. Da so zemljiškemu dolgu šteti dnevi, je očitno ugotovil tudi nekdanji prvi ljubljanski lekarnar Marko Jaklič. Ta ima na svojih več kot milijon evrov vrednih nepremičninah v Sloveniji vpisan zemljiški dolg, vendar se je pred dnevi odločil za prepis njihovega lastništva na soprogo in hkratni vpis dosmrtnega užitka.
