Več kot šeststo slovenskih odvetnikov je včeraj ob svojem prazniku »odložilo delo« in prisluhnilo novim zgodbam. »Osem novih strank smo imeli, od tega pet najavljenih vnaprej, trije pa so prišli nenapovedano,« je o dnevu ponujanja brezplačne pravne pomoči povedala odvetnica Manja Krainer iz Rado vljice. »Prosili so nas za brezplačni pravni nasvet.«
Pogosto brez plačila
Krainerjeva pravi, da so bile zgodbe vse mogoče. »Delovno pravo, odpoved pogodbe, neizplačani regresi, plače, odpravnine. Delodajalec gre nenadoma v stečaj in delavcem ne ostane nič. Obravnavali smo tudi razdružitev podedovanega premoženja, pa delovno nesrečo prevoznika v mednarodnem prometu, ki zahteva odškodnino. Neka gospa nas je spraševala, kje lahko opravlja družbenokoristno delo, ker jo čaka uklonilni zapor.« V Radovljici včeraj ni manjkala niti »sosedska ograja«. »Takšnih primerov je veliko,« pravi Krainerjeva. »Sosedje se ne morejo dogovoriti o tem, kje poteka meja. V naši pisarni pač delamo vse.«
Odvetniška zbornica Slovenije dan odvetniške pravne pomoči pro bono, kot mu pravijo, organizira ob obletnici ustanovitve zbornice, v katero so se 19. decembra 1918 združili vsi odvetniki z ozemlja Slovenije. »Želimo pomagati predvsem tistim, ki so najbolj pomoči potrebni in ki si zaradi pomanjkanja denarja ne upajo prestopiti praga naših pisarn,« so dan pro bono, ki poteka že tretje leto, najavili v zbornici. Odvetniki imajo sicer različne cenike in nekateri prvi pravni nasvet vse leto ponujajo tudi zastonj, povprečno pa prvi obisk pri odvetniku stane okoli petdeset evrov.
V odvetniški pisarni Krainerjevih pravijo, da to drži zgolj teoretično. »Na deželi so razmere nekoliko posebne,« pravi Manja Krainer. »Če se denimo k nam z avtobusom iz Bohinja pripelje starejši gospod, prinese papirje in nas lepo prosi, naj samo malo pogledamo njegovo zadevo, mu storitve seveda ne moremo zaračunati. Pišemo prošnje in dopise svojim sosedom, ki nas prosijo za uslugo, ker sami tega ne znajo napisati. Veliko dela opravimo pro bono. Na deželi se ne moremo pred nikomer skriti. Vse več ljudi je v finančni stiski in takšnim ponujamo nasvete ter jih vključimo tudi v sistem brezplačne pravne pomoči. Zaračunamo pa svoje storitve tistim, ki jim jih lahko zaračunamo.« Tistim, ki lahko dokažejo, da so v finančni stiski, sodišče praviloma odobri brezplačno pravno pomoč in potem so tudi odvetniki plačani.
Vračanje ugleda
»Plačilo je sicer nižje in država denar nakazuje z veliko zamudo, a kadar se prepričamo, da stranke ne zmorejo plačila po našem ceniku, njihov primer pa je ustrezen, jim svetujemo, naj gredo na sodišče po napotnico za našo pisarno,« pravi odvetnik iz Ljubljane Martin Šafar. V odvetniški pisarni Šafarjevih so včeraj sprejeli šest strank, ki so iskale brezplačno pravno pomoč. Večinoma so z njimi reševali delovnopravne zadeve, za katere so specializirani. »Opažamo, da je vse več ljudi prestrašenih. Vnaprej jih zanima, kaj bo, če bodo prišli 'na vrsto', če bodo izgubili službo. Nasvet potrebujejo že vnaprej, tudi če do konkretnih ukrepov sploh še ni prišlo.«
Med njimi jih je vse več, ki si odvetnika ne morejo privoščiti. Martin Šafar pravi, da njihova pisarna v redni sistem brezplačne pravne pomoči sicer ni vključena, dan brezplačne pravne pomoči pa se mu zdi dobra ideja. »Nam odvetnikom pripisujejo, da smo zaslužkarji. V resnici vse leto med drugim delamo pro bono (kakor v določenih primerih narekuje odvetniški kodeks, op. p.), tudi v poznih urah, kadar se mudi, ali ob koncih tedna. A v javnosti naš poklic nima ugleda, ki bi ga moral imeti.« Prepričan je, da dan pro bono to nesorazmerje uravnotežuje.
Predsednik odvetniške zbornice Roman Završek pravi, da na odvetništvo senco mečejo nekateri posamezniki. »Nam pa ni vseeno za ljudi okoli nas,« opozarja. »Opažamo, da vse več ljudi potrebuje brezplačno pravno pomoč. Dan odvetniške pravne pomoči pro bono je le en dan v letu, je naš praznik, do družbe pa smo odgovorni vse leto.«
Z dnevom pro bono se nekateri odvetniki ne strinjajo, češ da tudi v drugih javnih poklicih ne organizirajo dneva, ko bi bilo vse zastonj. Za sodelovanje se slabi dve tretjini od tisoč petsto odvetnikov nista odločili. Res pa je, da je za vse več odvetnikov vključenost v sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) poglavitni vir zaslužka. »Na trgu« je vse težje dobiti stranke, ki imajo za plačevanje odvetnikov dovolj denarja. V Ljubljani je v sistem BPP trenutno vključenih dvesto šestintrideset odvetnikov, v zadnjih treh letih pa se vsakih nekaj mesecev vključi približno deset novih. Za BPP država vsako leto nameni okoli šest milijonov evrov.
