Svet EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov naj bi v četrtek sprejel tako imenovani program Jamstva za mlade. Z njim bi države članice EU mladim zagotavljale, da v štirih mesecih po koncu izobraževanja oziroma izgube zaposlitve prejmejo »kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo«. Program bi sofinanciral Evropski socialni sklad.
Mednarodna organizacija dela (ILO) je junija lani ocenila, da bi uvedba programa v območju evra zahtevala 21 milijard evrov. Izračun temelji na švedskem modelu posebnih pomoči pri zaposlovanju, po katerem bi bilo za vsakega brezposelnega mladega treba na leto zagotoviti okoli 6600 evrov. Omenjeni strošek je po mnenju komisije verjetno pretiran, saj bodo na Finskem, ki je program jamstva za mlade že uvedla, za vsakega brezposelnega letos namenili 2240 evrov.
Kljub v vsakem primeru visokim številkam je komisija prepričana, da bo korist programa večja od stroškov. Pri tem poudarja, da po ocenah Eurofounda zgolj neposredni stroški brezposelnosti oziroma neaktivnosti mladih leta 2011 znašali kar 153 milijard evrov.
Koliko denarja bi program Jamstva za mlade zahteval od Slovenije? Če naj bi bilo zanj po ocenah ILO treba odšteti 0,45 odstotka BDP, bi to pomenilo okoli 160 milijonov evrov na leto, glede na izkušnje iz Finske pa trikrat manj – torej približno 55 milijonov evrov. Naj spomnimo, da bo Slovenija letos za celotno aktivno politiko zaposlovanja namenila 95 milijonov evrov in prihodnje leto 60 milijonov evrov.
Največji porast brezposelnosti mladih v Sloveniji
Po podatkih Eurostata se je v Sloveniji stopnja brezposelnosti mladih (do 25 let) med decembrom 2011 in decembrom 2012 zvišala s 15,9 na 26,9 odstotka, kar pomeni največji dvig med vsemi državami EU. Brezposelnost med mladimi v EU sicer znaša 23,4, v območju evra pa 24 odstotkov. Najvišjo brezposelnost mladih beležita Grčija s 57,6 in Španija s 55,6 odstotka, najnižjo pa Nemčija (8 odstotkov), Avstrija (8,5 odstotka) in Nizozemska (10 odstotkov).
Pokojninski zakon spodbuda za zaposlovanje mladih
Na ministrstvu za delo med vzroki za visoko brezposelnost mladih izpostavljajo zlasti segmentacijo trga dela ter neskladje med izobraževalnimi načrti mladih in potrebami delodajalcev. Po njihovi oceni se bodo z novo delovno zakonodajo zmanjšali stroški zaposlitev za nedoločen čas, po drugi strani pa bi zaradi finančnih destimulacij postalo zaposlovanje za določen čas za delodajalce manj zanimivo.
Spodbude za zaposlovanje mladih prinaša tudi nov pokojninski zakon. Delodajalci lahko namreč za delavce, ki še niso dopolnili 26 let starosti, in za matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ob prvi zaposlitvi za nedoločen čas in v primeru, da ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo za prvo leto zaposlenosti 50-odstotno, za drugo leto pa 30-odstotno vračilo prispevkov delodajalca. Tudi samostojni podjetniki so v prvem letu poslovanja oproščeni plačila prispevkov višini 50 odstotkov, naslednje leto pa v višini 30 odstotkov.
Mladim je po trditvah ministrstva namenjen tudi pomemben del ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Program Prvi izziv (v višini 20,3 milijona evrov) je menda v lanskem letu pomagal do zaposlitve okoli 3000 brezposelnim mladim, letos pa se poleg njega izvajata tudi spremenjena programa – Zaposli.me in Usposabljanje na delovnem mestu.
