Za čiščenje zobnega kamna morajo tudi tisti, ki imajo izbranega zobozdravnika v zdravstvenem domu ali pa obiskujejo zasebnika s koncesijo, odšteti nekaj deset evrov. Zobozdravniki pravijo, da je to čiščenje morda res »potuha«, a ga je slovenska zdravstvena politika glede na njihove izkušnje prenagljeno vrgla iz košarice pravic. Higiena se pri njihovih pacientih zaradi te »vzgojne« zaostritve ni prav nič izboljšala, opažajo, je pa zato, ker mnogi za to čiščenje ne želijo odšteti denarja, stanje njihovih zob in dlesni na koncu še slabše. Zobozdravniki imajo tako še več dela z zdravljenjem in protetiko.
Kot pravijo, bi se morali namesto tega bolj posvečati preventivi. Tudi nasploh pa je po oceni stroke omejitve, kaj pacientu še pripada brez plačil in doplačil, že »povozil čas«. Tudi »zanemarjeni« zobni kamen opozarja, da je zdravstvena politika o ustnem zdravju doslej premalo razmišljala.
V ustih se začnejo mnoge bolezni
»Morda je to zato, ker pri nas v nasprotju z drugimi deli medicine le redko kdo umre. Pozablja pa se, da je slabo ustno zdravje med drugim povezano z nizko porodno težo novorojenčkov, srčno-žilnimi boleznimi... Usta so vhod v organizem, v njih pa se začnejo mnoge sistemske bolezni,« se priduša predsednik sekcije za zobozdravstvo pri Slovenskem zdravniškem društvu Gorazd Sajko. Kot pravi, so zobozdravniki računali, da bo zaradi izločitve čiščenja oblog iz pravic kaj več denarja za drugo pomoč pacientom, a so se ušteli. Ker marsikateri pacient zanj ne želi plačati, morajo zalivke zdaj pogosto delati kar ob dlesni, prizadeti zaradi oblog. Sajko meni, da bi bilo treba to čiščenje vrniti med pravice, poleg tega pa bi bilo v zdravstveni sistem smiselno vključiti ustne higienike.
Skeptičen je tudi do morebitnega izločanja delov zobozdravstva iz košarice pravic in morebitnega prenašanja v zavarovanje za nadstandard, o katerem se govori ob zdravstveni reformi. Boji se namreč, da bo zobozdravstvo na koncu znova zgolj izgubljalo. Poleg tega Slovenija nima jasne politike pri zobozdravstvu: »Nimamo nobenega nacionalnega programa, nobene zakonodaje, nobenih podatkov o stanju ustnega zdravja prebivalstva... Nikjer ni določeno niti, čemu je treba dati prednost.« Zobozdravniška združenja so se zato povezala: pripravljajo strategijo za zobozdravstvo, ki cilja na močnejšo preventivo.
Predsednica odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Sabina Markoli ugotavlja, da večina njihovih pacientov res potrebuje čiščenje zobnega kamna, a jo skrbi, da bi vnovično financiranje te storitve iz zdravstvenega zavarovanja pomenilo manj denarja za druge storitve. »Ko so nedavno dodajali pravico do proteze s kovinsko bazo, niso dali dodatnega denarja za to. Če je prej ista količina denarja zadostovala za dvajset protez, zdaj zadostuje za okoli dvanajst protez. Ključni problem je premalo programov in denarja za zobozdravstvo,« je dejala. Poleg tega so pravice zelo ozke zlasti za tiste, ki jim manjka le kakšen zob: za mostičke ob manjkajočem četrtem ali petem zobu morajo pacienti na primer plačati sami, je ponazorila. To pri njihovih pacientih povzroča veliko slabe volje, saj mnogi ne vedo, da vse zdravstvene storitve ne sodijo v »standard«, ki ga krije zdravstveno zavarovanje. »Na koncu bo morala politika odločiti, kakšna naj bo košarica pravic. Doslej se je delež sredstev za zobozdravstvo zgolj zniževal – v zadnjih letih se je znižal s 7 odstotkov na okoli 4 odstotke. Ustno zdravje ni bilo nikoli med prioritetami, čeprav bi lahko s stimuliranjem preventive v zobozdravstvu naredili veliko zanj, pa tudi za zdravje ljudi v celoti,« je poudarila Markolijeva.
Z vlaganjem v zobozdravstvo bi prihranili
Nadzorni zobozdravnik na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije mag. Željko Valčić se z nezadovoljnimi kolegi v ordinacijah strinja v marsičem – tudi o tem, da bi bilo čiščenje zobnega kamna pametno vrniti med pravice pacientov. Zdaj je brezplačno na voljo le otrokom in mladostnikom do 18. leta, za začetek pa bi ga bilo treba po Valčićevem mnenju financirati vsaj še za ljudi s posebnimi potrebami in nosečnice. Druga nova pravica, ki jo želijo vključiti v košarico, so implantanti za tiste ljudi, ki imajo zaradi različnih vzrokov težave z nošenjem protez.
Tudi Valčića pa moti stalno odrivanje ustnega zdravja na obdobje prioritet. Trenutno je očitna tendenca izrivanja zobozdravstva iz javnega zdravstva, ugotavlja. »To je v nasprotju s priporočili stroke v svetu. Slabo ustno zdravje ima številne posledice, ki se kažejo v drugih boleznih. Res pa bi morala prioritete jasneje določiti zakonodaja. Prav bi bilo tudi, da se o tem, kaj v zobozdravstvu v prihodnje pokrivati s prispevki iz zdravstvenega zavarovanja, izrečeta stroka in civilna družba,« je opozoril. Denarja je v zdravstvu res premalo za vse, kljub temu pa bi se večje vlaganje v zobozdravstvo splačalo, dodaja Valčić. »Izračuni kažejo, da bi ob dobro urejeni ustni higieni in zobozdravstvu za deset odstotkov upadli sprejemi v bolnišnico. Tudi s financiranjem čiščenja zobnega kamna, ki sodi med preventivne metode, bi na koncu prihranili.«
Iz žepa ljudje plačujejo tudi zaradi čakalnih dob
Novomeški zastopnik pacientovih pravic Robert Sotler pove, da se mu pacienti pogosto potožijo zaradi plačil in doplačil v javnem zobozdravstvu. Ta so po njegovi oceni marsikdaj nerazumno visoka, rešitev pa vidi v skorajšnjem padanju meja za paciente v EU in zaposlovanju dodatnih zobozdravnikov, kar oboje prinaša večjo konkurenco. Kot opozarja, pa ni težava le v (do)plačevanju pri zobozdravniku, ampak tudi čakalnih dobah. »Pacienti na protezo čakajo nekaj mesecev, ponekod pa tudi leto ali dve. Nekateri si tako denar celo izposodijo, da bi jo dobili prej,« opozori.
Pacientom svetuje, naj se pri zobozdravniku vedno najprej pozanimajo, kaj jim pripada iz zavarovanja in koliko bodo morali plačati ali doplačati. Tako se lahko izognejo nesporazumom. Če bodo morali kaj plačati sami, je dobro, da zahtevajo predračun, pozanimajo naj se tudi o garanciji, po opravljeni storitvi pa naj vzamejo račun, svetuje Sotler. »Srečal sem se že s pacientom, ki z zobozdravnikovim delom ni bil zadovoljen, a je ta zanikal, da ga je sploh kdaj videl.«
