Po šestih letih, odkar je Slovenija postala prva evropska država s posebnim zakonom o romski skupnosti, se bo ta zakon spremenil. »Leta 2007 je bil napisan v naglici, ustrezal je tedanjim razmeram,« spominja predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Leto prej se je Sloveniji zgodil nasilni shod krajanov zoper romsko družino v Ambrusu, kar je bil eden od pomembnih političnih momentov, ki so pospešili nastajanje zakona. »Zakon pa ima danes veliko pomanjkljivosti,« opozarja Rudaš. »Predvsem to, da ni usklajen s področno zakonodajo.«
Brez vode in elektrike
Rudaš se bo danes v ljubljanskem etnografskem muzeju udeležil javne predstavitve mnenj o romskem zakonu, ki jo organizira urad vlade za narodnosti. Kot smo izvedeli, vlada še nima dokončnega mnenja o tem, na kakšen način urediti razmere v najbolj odrinjenih delih romske skupnosti. Bistvena pa bo sprememba petega člena zakona, ki določa pristojnosti občine in države pri urejanju bivanjskih razmer v naseljih.
Poznavalci razmer so nas ob tem opozorili na globoko zakoreninjen rasizem, ki vlada v posameznih lokalnoupravnih skupnostih. Poleg tega je dejstvo, da večinsko prebivalstvo v obrobnih občinah, predvsem na jugovzhodu Slovenije, Romom ni naklonjeno, zato se župani, ki bi bili radi na naslednjih lokalnih volitvah ponovno izvoljeni, urejanju romskih zadev izogibajo. Kot je za Dnevnik povedal direktor agencije EU za temeljne pravice Morten Kjaerum, izkušnje iz Evrope kažejo, da so lokalni politiki, ki so za Rome storili »preveč«, to lahko storili samo enkrat, potem pa so izginili s političnega zemljevida. Ker je tudi po mednarodnem pravu država tista, ki mora poskrbeti za potrebe romske manjšine, je tako jasno, da se mora z Romi v Sloveniji ukvarjati vlada.
Pristop do Romov, bi bilo treba spremeniti v izhodišču, opozarja poznavalec romske skupnosti, profesor Miran Komac, ki bo danes na javni predstavitvi mnenj nastopil kot uvodničar. »Ena možnost je, da Rome obravnavate kot deprivilegirano socialno kategorijo. V tem primeru se vse ustavi pri urejanju bivanjskih razmer in vlogi države ter občin. Po mojem mnenju pa je boljši pristop, da Rome obravnavate kot manjšino.« Potem bi imeli tudi več institucionalne moči za samostojno urejanje svojih zadev. Komac pravi, da bi se bilo treba natančneje posvetiti izobraževanju Romov ter položaju Romov, priseljenih od drugod.
Prisilne preselitve
Eden od namenov zakonodajalca naj bi bil sicer tudi ta, da bi prenovo zakona narekovali Romi sami. »Romi imamo dobre predloge in vemo, kaj bi se moralo urediti,« je svoj današnji nastop v Ljubljani napovedala predsednica sveta romske skupnosti Janja Rošer. »Državo potrebujemo predvsem za to, da nam nudi tehnično podporo pri pisanju zakona.« Rošerjeva sicer pričakuje, da bo sprememba zakona natančneje določila obveznosti občin, kadar je urejanje bivanjskih razmer nujno s humanitarnega vidika.
Blaž Kovač z Amnesty International Slovenije (AIS), ki se intenzivno ukvarja z urejanjem položaja Romov v Sloveniji, ugotavlja, da je področij, ki bi jih bilo treba urediti v zakonu o romski skupnosti, cela vrsta, vendar se mu zdi v sedanji situaciji najbolj smiselno »začeti« s pravnim položajem romskih naselij. Neurejen pravni status, denimo nelegalnost romskih naselij, občine navajajo kot razlog, zakaj naselij ne urejajo. »Dostop do vode in druge osnovne infrastrukture je po navadi pogojen s formalnim gradbenim dovoljenjem, ki ga romska naselja ne morejo dobiti,« pojasnjuje Kovač.
