Kot je napovedal Štrukelj, bodo sindikati javnega sektorja verjetno v sredo vložili tudi podpise za začetek postopka za referendum o zakonu. Dodal je, da se zavedajo posledic neuveljavitve zakona, vendar pa je vprašanje, kakšno alternativo imajo.

"Ali naj pristanemo na to dekadenco vladavine prava, kjer je mogoče z enim zakonom popravljati druge, čeprav ta zakon za to ni namenjen; da mirno gledamo, kako si vlada jemlje pristojnosti na račun DZ, da pristanemo celo na odvzem pogajalskih pravic 161.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki nam jih zagotavljajo mednarodne konvencije, in pa da pristanemo na odpuščanje," je vprašal Štrukelj.

Vladi je tako očital opustitev nekaterih nujnih ravnanj, ki bi jim morala opraviti pred sprejetjem zakona, k čemur jo obvezujejo tudi mednarodne konvencije. Poudaril je, da je zakon o izvrševanju proračuna tehnični zakon, ki bi moral omogočiti izvedbo proračuna, tako pa posega na področja drugih zakonov. V nekaterih točkah je eksplicitno v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in posega v kolektivne pogodbe, je dejal Štrukelj in dodal, da si vlada jemlje pristojnosti na račun DZ.

"Naš BDP, od katerega vsi živimo, je bil lani praktično enak kot let 2008. V tem času je masa plač v zasebnem sektorju padla skoraj za en odstotek, v javnem sektorju pa se je povečala za šest odstotkov. To je tisto nesorazmerje, ki ga želimo s proračunom popraviti," je odgovarjal finančni minister Janez Šušteršič.

Kot je dejal, so morali predlagati dodatne ukrepe, da bi izdatke za zaposlene v javnem sektorju spravili približno v okvir tistega, kar po njihovi oceni gospodarstvo lahko financira. Ker jih veže dogovor, zaradi katerega niso mogli predlagati nadaljnjega zniževanja nominalnih plač, so predlagali znižanje mase plač v višini približno petih odstotkov glede na rebalans, je še povedal Šušteršič.

"Kot vlada ne vidimo načina, kako bi lahko 46.836 ljudem, ki so v času krize izgubili službo v zasebnem sektorju, razložili, zakaj branimo maso plač, delovna mesta, standard ljudi v javnem sektorju," je poudaril finančni minister.

Zato se o tem niso kaj dosti pogajali, saj gre po njegovih besedah za odločitev o tem, kaj je "potrebno narediti in kaj je možno narediti". Pri tem pa je minister poudaril, da pa so se pripravljeni pogajati o načinu, kako izdatke za zaposlene v javnem sektorju spraviti v okvir, ki je po oceni vlade vzdržen.

Šušteršič je ob tem še posvaril, kaj bi pomenilo, če zakon ne bi bil uveljavljen. Nastala bi podobna situacija, kot če proračun ne bi bil sprejet, kar pomeni, da bi nastopilo začasno financiranje proračuna, ko bi lahko porabili največ eno dvanajstino sredstev, ki so bila v primerljivem obdobju porabljena v preteklem letu.

Vendar pa to hkrati pomeni, da se morajo ta sredstva porabiti za iste programe kot v preteklem letu, pogodbe pa se lahko sklepajo le za obdobje začasnega financiranja, kar pomeni, da jih ni mogoče sklepati za več kot tri mesece in da ni možno sklepati pogodb za naprej, je povedal minister.