“Davek na nepremičnine bo marsikoga pahnil na rob preživetja”

Propad slovenskega kmetijstva

»Ukrep uvedbe nepremičninskega davka za kmetijske objekte, obdelovalno zemljo in gozdove vodi v propad slovenskega kmetijstva,« meni poslanec.

Dodaja, da se je pred tremi meseci tega očitno zavedal tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ko je dejal, da ne vidi potrebe, da so obdavčena kmetijska in gozdna zemljišča v uporabi ter stavbe, ki jih kmetje uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.

Hrovat poziva premierko in ministra za kmetijstvo, naj ne eksperimentirajo s kmetijstvom kot »ključno panogo nacionalnega preživetja«. »Kmetijska zemlja, ki jo uporablja kmet za pridelavo hrano, ne sme biti in tudi nikoli ni bila predmet iskanja fiskalnih rešitev za državo,« dodaja.

Zadnji žebelj v krsto podeželja«

Po njegovem mnenju so davčne stopnje in vrednotenje nepremičnin nepravične in nerealne. »Davek na nepremičnine bo zadnji žebelj v krsto podeželja, ki uvaja ta neživljenjski zakon, ki je izrazito usmerjen proti podeželju in kmetom,« je dejal.

Poslanec SDS je opozoril, da je bilo v prejšnjem stoletju veliko gradnje, ko so si ljudje sami gradili hiše, gospodarska poslopja in hleve, danes pa vrednost nepremičnin ne odraža dohodkovnega položaja ljudi. Predlagani zakon tudi ne uvaja nobenih socialnih kategorij, kar je narobe, pravijo v SDS.

O zakonu o davku na nepremičnine ta teden še potekajo usklajevanja. Danes je o njem razpravljala koalicija, ni pa še znano, ali bo zakon ostal nespremenjen ali bo med skupinami prebivalcev dopuščal izjeme. Ta teden naj bi se finančno ministrstvo znova sestalo tudi s predstavniki kmetov. Vlada naj bi predlog zakona potrdila v četrtek.

Lukšič: Prišlo bo do soglasja

Prvak SD Igor Lukšič je v izjavi po današnjem kolegiju pri premierki ocenil, da pogovori koalicije o davku na nepremičnine potekajo v pravo smer in da bo prišlo do ustreznega soglasja, »kar bo rešilo velike finančne težave, pred katerimi je Slovenija«.

Finančni učinek nepremičninskega davka bo, kot zagotavlja Lukšič, takšen, kot je predviden v predlogu zakona.

Medtem pa prvak SD ni konkretno odgovoril na vprašanje, ali bi utegnili kateri od skupin prebivalstva popustiti pri plačilu davka na nepremičnine. To je po njegovih besedah še stvar tehničnih rešitev, ki jih bo pripravilo ministrstvo za finance. Glede ključnih zadev v zakonu pa je koalicija, kot pravi, usklajena.

V javnosti se sicer govori o predlogih, po katerem naj bi bile določene skupine prebivalcev ali organizacij opravičene plačevanja davka na nepremičnine. Med drugim gre za humanitarne organizacije, upokojencem z najnižjimi pokojninami pa naj bi po enem od predlogov ta davek na nek način odplačali njihovi dediči.

Pogovori »več ali manj potekajo v pravo smer«

Vodja poslanske skupine največje vladne stranke Jani Möderndorfer je v izjavi novinarjem zagotovil, da so vsem skupinam prisluhnili. Ni pa konkretno odgovoril na vprašanje, ali bo predlog ostal enak, kot je zdaj. Tudi Möderndorfer ocenjuje, da pogovori »več ali manj potekajo v pravo smer« in da bo vlada predlog zakona potrdila v četrtek.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je za STA pojasnil le, da so od ministrstva za finance prejeli informativne izračune glede učinkov zakona, ki so jih zahtevali.

Čim manj izjem in čim bolj pravičen

Prvak DeSUS Karl Erjavec po srečanju izjav ni dajal, saj da so se ministri tako dogovorili. Pojasnil je, da pogovori potekajo. Kolegij je brez izjav zapustil tudi prvak DL Gregor Virant. Vodja poslancev DL Rihard Braniselj je sicer pred sestankom pri premierki dejal, da mora davek na nepremičnine, če ga želijo uvesti, zasledovati osnovna pravila. To po njegovih besedah pomeni, da ima čim manj izjem in je čim bolj pravičen.

Predlog zakona o davku na nepremičnine bodo vladni predstavniki v prihodnjih dneh usklajevali še s predstavniki posameznih skupin, tudi kmetov.