Zdravniške organizacije so sicer predlog zakona skritizirale še preden je bil poslan v javno razpravo. Kot so takrat sporočili, osnutek zakona ne prinaša dodane vrednosti, predstavlja pa korenit poseg v avtonomijo stroke.
Tudi v koalicijski DL menijo, da je predlog zakona o zdravstveni dejavnosti premalo reformen. Želijo pa si, da se zakonski predlog dogradi v smeri večje pozornosti bolniku in večje konkurence v javnem zdravstvenemu sistemu.
Na zakon imajo pripombe tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Upravni odbor zavoda je v četrtek tudi sprejeli pobude za izboljšanje zakona. Te gredo v smeri izboljšanja pravne jasnosti zakona, dodatnih izboljšav pri upravljanju javnih zdravstvenih zavodov, jasne razmejitve javnega in zasebnega zdravstva in večje vključenosti zavodov o zdravstvenem zavarovanju, ki ga zakon popolnoma izključuje kot resnega deležnika v sistem.
Fakin ocenjuje, da predlog zakona ne pripomore bistveno k stabilizaciji finančne situacije. Tako meni, da bi bilo treba sprva sprejeti nacionalni program zdravstvenega varstva in na podlagi tega napisati zakonodajo.
Da bi bilo treba najprej sprejeti strategijo, nato pa oblikovati reformno zakonodajo meni tudi predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin. Šele potem bi po njenem mnenju lahko sprejeli celovito reformo zdravstvenega sistema, h kateri gospodarstvo že več leti poziva.
Določene pomisleke in pripombe na zakon imajo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Pripombe se se nanašajo zlasti na področje koncesij. So pa proti določbi, da bi bilo pripravništvo volontersko ter da kolektivna pogodba za trajanje letnega dopusta ne bi veljala za zasebnike.