»Kačo je treba udariti pri glavi in ne pri repu,« pojasnjuje Marjan Vrhovec, upokojenec, ki se je odločil, da bo do letnega dodatka za rekreacijo ponovno prišel po najkrajši možni poti, prek ustavnega sodišča. Ker je njegova pokojnina višja od 622 evrov, je z varčevalnim Zujfom lani izgubil pravico do njega do naslednjega leta po letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka BDP. To je po njegovem mnenju diskriminatorno in v nasprotju z ustavnim načelom enakopravnosti.
Če bi šlo direktno, bi ustavno sodišče preobremenili
Toda ustavno sodišče je njegovo zahtevo za presojo ustavnosti zavrglo prav zato, ker se je iskanja pravice lotil »pri glavi« in ni najprej sprožil socialnega spora na delovnem in socialnem sodišču. »Logika ustavnega in vseh drugih sodišč, tudi evropskih, je ta, da je treba stvar sanirati na najnižji možni ravni v sodnem sistemu. Pri neustavnem zakonu sicer ni druge možnosti kot razveljavitev ali sprememba neustavnih določb zakona. Toda če bi se lahko vsakdo kar takoj in neposredno obrnil na ustavno sodišče, potem bi bilo to res preobremenjeno,« pojasnjuje pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat. Dodaja, da v takšnih primerih nižje sodišče največkrat kar samo prekine sodni postopek in zahteva oceno ustavnosti, kar je tudi »mnogo bolje, saj lahko sodišče pravno bolj utemeljeno in z jasno argumentacijo prikaže srž problema«.
Glede same protiustavnosti znižanja oziroma ukinitve letnega dodatka upokojencem pa opozarja na dva pomembna elementa. Eno je vprašanje, ali je mogoče z zakonom dodatek upokojencem odvzeti za naprej in ali je bil ta poseg sorazmeren z njihovo pokojnino. Ker je Zujf letni dodatek tistim z nižjo pokojnino znižal manj kot tistim z višjo pokojnino, dr. Pirnat pravi, da poseg najverjetneje ni v nasprotju z ustavo.
Odločitve po več kot enem letu še ni
Drugo je nedopustno poseganje v že pridobljene pravice. Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so svojo zahtevo za ustavno presojo, ki so jo vložili julija lani, utemeljili s tem, da je 31. maja uveljavljeni Zujf pravico upokojencev do letnega dodatka omejil za nazaj, saj je začel veljati po tem, ko je zakon o interventnih ukrepih že določil tako višji kot nižji znesek dodatka za vse upokojence.
Toda svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je ugotovitveni sklep o letnem dodatku sprejel šele sredi junija, njegovo izplačilo skladno z Zujfom pa določil za konec julija. Zato dr. Pirnat opozarja, da znižanja »regresa« upokojencev morda ni mogoče enačiti z znižanjem regresa, ki ga je Zujf prinesel javnim uslužbencem. Njim bi morala država regres lani izplačati že maja, pa je najprej njegovo izplačilo zadržala, nato pa v istem mesecu sprejela varčevalni zakon in z njim višino regresa naknadno za tiste z višjimi plačami oklestila. Ustavno sodišče o tem sicer še ni presodilo, je pa že delovno in socialno sodišče ugodilo pritožbam sindikatov in od države zahtevalo poplačilo razlike do polnega regresa. V primeru letnega dodatka je ustavno sodišče tudi zahtevo ZSSS zavrglo s pojasnilom, da sindikalna centrala ni imela pravne podlage za vložitev zahteve. Dr. Pirnat pa pravi: »Če letni dodatek upokojencev ni zapadel v plačilo še pred uveljavitvijo Zujfa, potem ta zakon najverjetneje ni posegel v že pridobljene pravice upokojencev.«