Dolžina trajanja izbrisa bi se štela od 26. februarja 1992, ko je osebam, ki niso pridobile državljanstva, prenehalo veljati dovoljenje za stalno prebivanje, pa do dne, ko so znova pridobili dovoljenje ali državljanstvo. Število upravičencev že v prvem osnutku ni bilo navedeno, a minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je takrat dejal, da gre za okoli 8000 posameznikov. Po podatkih, dostopnih na spletni strani ministrstva, je bilo sicer skupaj izbrisanih 25.671 ljudi.

Po trenutni, najnovejši shemi, bi lahko torej največja odškodnina znašala dobrih 10.000 evrov, če si je denimo posameznik status uredil šele letos. Odškodnina pa bi bila lahko višja, če je imel izbrisani stroške z zdravljenji ali šolnino, a bo moral te stroške dokazati.

Virant je zadnji osnutek zakona v sredo predstavil vodjem koalicijskih poslanskih skupin

Ti so glede predloga po njegovih besedah načeloma usklajeni, a vsebine javnosti še ni želel razkriti. Z njo želi namreč najprej seznaniti izbrisane. Tako jim bo besedilo predloga posredoval danes, prihodnji teden pa načrtuje tudi srečanje z njimi. V petek bodo po njegovih besedah besedilo zakonskega predloga objavili tudi na spletnem portalu e-demokracija.

Minister je v sredo medijem pojasnil le, da gredo spremembe v osnutku v smer, kot so jo predlagali predstavniki izbrisanih, a kljub temu ne verjame, da bo vsebina zakona lahko z njimi v celoti usklajena. »Čisto zadovoljni na koncu zagotovo ne bodo,« je dodal in napovedal, da bo vlada predlog zakona obravnavala v juliju, poslanci pa bodo o njem dokončno odločali predvidoma oktobra.

Včeraj se je iztekel rok, do katerega bi morala Slovenija sprejeti odškodninsko shemo

Predstavniki izbrisanih in nekatere nevladne organizacije so že prvotni osnutek zakonskega predloga označili kot sramoten in predlagali devetkrat višji znesek. Ob tem so tudi zahtevali, da mora zakon zagotoviti ustrezne odškodnine vsem 25.671 izbrisanim.

Rok, do katerega bi morala Slovenija sprejeti odškodninsko shemo za izbrisane, se je sicer iztekel v sredo. Pred letom dni je namreč Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi Kurić in drugi namreč odločilo, da Slovenija še vedno ni zadovoljivo rešila vprašanja izbrisanih, šestim pritožnikom pa določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo. Vlada je sicer v začetku leta sodišče zaprosila za podaljšanje roka, a ji ni ugodilo.

Odškodnina, ki se pripravlja, ni odvisna ne od izbrisanih, ne od Viranta

Za odziv na zadnji predlog zakona o izbrisanih, ki naj bi predvideval 40 evrov odškodnine za mesec izbrisa, smo prosili enega izmed predstavnikov izbrisanih Aleksadarja Todorovića, ki pravi, da ta pavšal, ki ga država predlaga, usklajujejo z državno blagajno oziroma s tem, kolikor je zmožna. Tak način razmišljanja je po njegovem mnenju nemoralen. »Najbolj pomembno je to, da je vsa ta odškodnina, ki se pripravlja, ni odvisna ne od nas, ne od Viranta, ampak od Strasbourga. Moram pa poudariti, da te odškodnine ne zahtevam zase, ampak gre zgolj za princip in to morajo občutiti tudi slovenski državljani. Tako kršenje človekovih pravic ne sme več zgoditi in paziti morajo, koga volijo,« poudarja Todorović, ki pravi, da ko so pred leti začeli odpirati problem izbrisanih, sploh niso razmišljali o odškodninah. Želeli so, da se uredi status in da ljudje začnejo normalno živeti.

O ponovnem sestajanju z vlado glede predloga pa je prepričan, da od tega sestajanja ni nobene koristi, ne za njih in ne za državo. »To je samo igrica,« je še zaključil in dodal, da ne ve, ali bodo kdaj v resnici dosegli njihov predlagani znesek odškodnine, to je toliko, kot znaša minimalna socialna pomoč, in da bo o tem najverjetneje na koncu odločal Strassbourg. »Država sedaj na račun tega izgublja kredibilnost, mislim, da jo je že izgubila, kako pa bo do nje prizanesljiv Strasbourg, ne vem,« je zaključil.

Krivic nov predlog označil za norčevanje iz prava in zdravega razuma

Najnovejši predlog zakona o povračilu škode izbrisanim je po ocenah nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica »še vedno popolnoma neresen«. »Do izbrisanih in do Evropskega sodišča za človekove pravice je žaljiv, do državne blagajne in davkoplačevalcev pa skrajno neodgovoren,« je menil.

»To je samo novo norčevanje iz prava in zdravega razuma. Razuma in morale tudi tej vladi očitno hudo primanjkuje,« je v prvem odzivu ocenil Krivic iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije.

»Če Slovenija tudi po 21 letih še vedno ni pripravljena dojeti razsežnosti krivic, ki jih je povzročila, in jih popraviti v skladu s svojo ustavo ne samo sodbo evropskega sodišča - ponavljam: ne takoj, v tej krizi, ampak v skladu z ekonomskimi možnostmi - potem je z njeno vlado na teh njenih izhodiščih vsaka nadaljnja beseda zgolj izguba časa in nasedanje na njene zavlačevalne manevre,« je povedal.

»In bo odločil pač Strasbourg, kar bo Slovenijo neprimerno več stalo,« je še dodatno pojasnil v pogovoru z STA.