Začasna vodja Pozitivne Slovenije (PS) Alenka Bratušek je po včerajšnjem pestrem dogajanju v državnem zboru tudi uradno postala kandidatka za mandatarko enajste slovenske vlade. Ker je »bianko« odstop zamrznjenega predsednika PS Zorana Jankovića očitno zadovoljil koalicijske partnerje, jo bodo v SD, DeSUS in Državljanski listi na izredni seji državnega zbora v sredo podprli, kar pomeni, da bi lahko Slovenija že sredi marca dobila prvo predsednico vlade. Bratuškova bo morala sicer v petnajstih dneh predlagati ministrsko ekipo in s koalicijskimi partnerji uskladiti še programske zahteve, pri čemer se je Janković po predčasnih volitvah leta 2011 že opekel. Skorajšnja mandatarka je na včerajšnjih sestankih v poslanskih skupinah med drugim predlagala, da se bo vlada, ki bo z Gregorčičeve odnesla premierja Janeza Janšo, po enem letu vrnila v državni zbor po zaupnico, če podpore tedaj ne bi več uživala. V tem primeru bi predčasne volitve potekale skupaj z evropskimi.
Prve kadrovske in organizacijske poteze
Da nova koalicija ne želi izgubljati časa, je včeraj pokazala že s prvimi kadrovskimi in organizacijskimi potezami: mesto predsednika državnega zbora je dopoldan dodelila zdajšnjemu vodji poslanske skupine SD Janku Vebru, ki bo na tem mestu nasledil prvaka DL Gregorja Viranta, medtem ko je PS pozno popoldne po skrajšanem postopku v parlamentarno proceduro vložila novelo zakona o vladi, s katero bi število ministrstev s sedanjih enajst razširili na dvanajst (ministrstvo za kulturo), tožilstvo bi se vrnilo pod pristojnost pravosodnega ministrstva, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa naj bi se pripojil kulturnemu ministrstvu. Dodajmo, da je ustavno sodišče včeraj odločilo, da prenos tožilstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve ni protiustaven, kar so z zahtevo za ustavno presojo izpodbijali poslanci PS in SD.
Ugibanja o ministrskih kandidatih
Čeprav naj bi se pogovori o ministrski ekipi začeli šele po tistem, ko bo državni zbor potrdil Bratuškovo za mandatarko, se je v javnosti že začelo ugibati o nekaterih kandidatih. Kot je slišati, naj bi PS nekatere resorje dodelila nestrankarskim ljudem, v igri za ministrsko funkcijo pa naj bi bila tudi poslanka Maša Kociper. Med najresnejšimi ministrskimi kandidati iz vrst SD naj bi bila Majda Potrata (ministrstvo za kulturo) in Dejan Židan (gospodarsko ali kmetijsko ministrstvo), čeprav nam je slednji včeraj zanikal, da ga ministrovanje (kmetijski minister je bil v Pahorjevi vladi) zanima. Da so infrastrukturnim projektom in trajnostnemu razvoju v vladi Janeza Janše namenjali premalo pozornosti, so v preteklih dneh izrazito poudarjali v Državljanski listi. Skladno s tem bi lahko kandidat za ministra za infrastrukturo postal Senko Pličanič, ki pa želi tudi končati delo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo. Omenjeni resor naj bi sicer mikal tudi njegovega predsednika Viranta, ki je nad javno upravo bdel že v času prve Janševe vlade.
Dodajmo, da bi s sredino izglasovano nezaupnico prenehal mandat vladi Janeza Janše, ki sta jo včeraj z odstopnima izjavama tudi uradno zapustila še Karl Erjavec in Tomaž Gantar, medtem ko nameravata Franc Bogovič in Radovan Žerjav odstopiti v ponedeljek, kar pomeni, da bi v aktualni vladi ostalo le še šest ministrov iz vrst SDS in NSi. Državnemu zboru se z omenjenimi odstopi ob izglasovani nezaupnici (najverjetneje) ne bo treba seznaniti.
