Duhovnik in filozof Peter Kvaternik opaža določene spremembe v tradiciji priprav na veliko noč, vendar meni, da je to odvisno od tega, kdo želi pripadati cerkvi. »Tisti, ki so že od otroštva navajeni izražati svojo vero, vzdržujejo stare navade naprej, nekateri pa jih opuščajo. Nov način življenja prinese svoje. Po drugi strani pa je vedno več kristjanov, ki teh navad niso bili vajeni in bolj iz lastnega prepričanja in izkustva verjamejo in živijo ta praznik.« Čeprav število tistih, ki redno prihajajo k bogoslužju, upada, je praznik priložnost, da pridejo in praznujejo, meni duhovnik Kvaternik.
Nekateri običaji bolj živi kot drugi
Na krizmeni maši je bila tudi 21-letna Ana Posavec, ki prihaja iz Celja, študira pa v Ljubljani. V njenem domačem kraju pri pripravi na največji krščanski praznik sodeluje veliko mladih. »Prejšnji teden smo imeli postne delavnice, med izdelovanjem butaric nas je obiskal duhovnik, ki je prinesel velikonočna jedila. Učili smo se pomena rdečega jajca, kolača, hrena in gnjati, ki jih bomo v nedeljo nesli k blagoslovu.« V kraju še vedno obujajo stare navade, kot so prižig ognja in velikonočnih gob, velikonočni zajtrk in domače molitve. Ti rituali se ponekod že izgubljajo. »Močna tradicija ostaja blagoslov jedi, manj pa prinašanje ognja na domove, saj so danes drugačni pogoji. Manj je tudi prenosa teh navad od staršev na otroke,« ocenjuje duhovnik Kvaternik.
Navade skušata na svoje otroke prenesti tudi mlajša starša Saša in Darko, s katerima smo se pogovarjali. Menita, da so se pogoji res spremenili, a je treba otroke navdušiti na primeren način. Pri njih doma otroci barvajo jajca, skupaj pa se v soboto odpravijo k blagoslovu in v nedeljo k velikonočni maši. Opažata, da so se navade modernizirale. »Mi smo čakali na pisanko od botra, naši otroci pa čakajo na več velikonočnih zajčkov, ki jim ne nosijo zgolj nogavic, pomaranč, ampak tudi igrače in denar.«
Tudi tradicija ne ubeži modnim trendom
Del običaja, ki spremljajo praznovanje, so tudi butare na cvetno nedeljo, oljčne vejice in sveže cvetje. Branjevke pred stolno cerkvijo v Ljubljani ponujajo tudi venčke. Ti so sicer značilni za adventni čas, a so postali modni trend zadnjih pet let, pripoveduje branjevka Tina Stojkovič, ki se je temu prilagodila. Prilagajanje željam potrošnikov je v zadnjem času še posebej pomembno, čeprav se za praznične stvari vedno najde denar, vsak si privošči kakšno butaro, cvetoče breskve ali mačice, meni Stojkovičeva. »Prodaja na navadne dni pa je zelo padla,« dodaja. Njenim mislim se pridružuje gospa Fani s sosednje stojnice, ki prodaja že pet let. Opaža, da je promet padel za polovico. Ker pa letos zaradi vremenskih razmer še nič ne cveti, se proda več vejevja, kamor se obesijo pirhi.
Gospa Štefanija in gospod Lojze, ki smo ju srečali pri odhodu z maše, sta prepričana, da se na veliko noč vernik ne pripravlja le v zadnjih velikih dneh. Skrbi ju, da se je glavna vrednota velike noči preveč materializirala. »Na veliko noč se pripravljaš celo leto, v zadnjih dneh pa svojo pripravo le obogatiš. Priprava ne pomeni samo to, da se človek odpove kakšni hrani, ampak se moraš odpovedati marsičemu. Predvsem pa se je treba truditi, da pomagaš, kjer lahko, in želiš sočloveku dobro. To je bistvo krščanstva.«
