Predlog novele zakona o urejanju trga dela (ZUTD) uvaja začasna in občasna dela za upokojence. Na ministrstvu za delo so si želeli ta institut najprej uvesti za vse brezposelne, a so sindikati temu kategorično nasprotovali. Nato je vladna stran poskusila zgolj z začasnimi in občasnimi deli za starejše brezposelne, a tudi ta kompromis ni uspel.
Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je opozoril, da v Pergamu nasprotujejo uvajanju začasnih in občasnih del na splošno, torej tudi za upokojence. Kot je spomnil, je cilj sprememb delovne zakonodaje odprava segmentacije trga dela, ta institut pa bi po njegovih besedah prinesel novo prekerno obliko dela, ki bi lahko razlike na trgu še povečala.
Predlagane rešitve, povezane z začasnimi deli, so preohlapne s časovnega vidika, problematična pa bi utegnila biti tudi ureditev plačila za to delo, ki se približuje minimalni plači, je ocenil. V tej luči je spomnil, da so določene omejitve nekoč veljale tudi za študentsko leto, pa so sčasoma odpadle, tako da je to delo danes daleč od tistega, čemur je bilo namenjeno ob uvedbi.
Predvidenega ni praktično nobenega nadzora
Ker ni predvidenega praktično nobenega nadzora, se v Pergamu bojijo, da bi začasna in občasna dela za upokojence posegla v polje sklepanja pogodb o zaposlitvi. Skladno s tem so predlagali, da se potrdi amandma, s katerim bi prvi člen predlagane novele črtali.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bi bili medtem začasno delo za upokojence pripravljeni sprejeti. Izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič pa se je danes strinjal, da so strahovi, kaj lahko prinesejo začasna in občasna dela, utemeljeni. Prav zato so v zvezi predlagali novo definicijo, ki bi ta dela opredelila bolj strogo.
Povsem drugačen je medtem pogled delodajalcev. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je povedal, da so pričakovali bistveno več, kot je zdaj na mizi. Začasna in občasna dela po njegovih besedah predstavljajo eno od možnosti prožnih oblik dela. To delo bi bilo prostovoljno, delodajalec bi bil pripravljen dati zanj dostojno plačilo, od tega pa bi šli tudi prispevki, je poudaril.
To delo bi morali uveljaviti tudi za brezposelne
Glede na to, da je v Sloveniji toliko dela na črno, bi po njegovih besedah veljalo to delo uveljaviti ne le za upokojence, temveč tudi za vse brezposelne. Starejši namreč nekaterih del ne morejo opravljati tako kakovostno kot mlajši, je ocenil.
Minister za delo Andrej Vizjak je na drugi strani zavrnil strahove dela sindikatov, da bi začasna in občasna dela za upokojence prinesla nove prekerne oblike dela, saj so upokojenci upravičeni do pokojnine. Delodajalcem pa bi lahko prišli naproti tako, da bi zavod za zaposlovanje ustanovil agencijo za posredovanje začasnega dela in tako bolj aktivno na trg dela vključi tudi brezposelne, je dodal.
Vizjak je poslance pozval k zavrnitvi predlogov Pergama in ZSSS, tako da je prvi člen predloga novele ZUTD ostal zaprt, kar pomeni, da začasna dela za upokojence ostajajo v noveli. Po drugi obravnavi na odboru namreč neodprtih členov ne bo več mogoče spreminjati, saj bo mogoče dopolnila vlagati le še na dopolnila.
Poleg tega je odbor v nadaljevanju potrdil tudi amandma za nov 43. a člen, ki ga je predlagala SD. Člen predvideva, da bo moralo ministrstvo za delo po 12 mesecih izvajanja noveliranega ZUTD pripraviti poročilo o izvrševanju in učinkih začasnih in občasnih del upokojencev. Namen tega naj bi bil preprečiti, da ta institut postane konkurenca rednim olikam dela in zaposlovanju starejših od 50 let.
Dopolnilo so pozdravili zlasti v ZSSS, večjih pripomb pa niso imeli niti predstavniki vlade in koalicije.
DeSUS-ovo dopolnilo dvignilo nekaj prahu
Nekaj vroče razprave je sicer danes povzročilo tudi dopolnilo, ki ga je predlagal DeSUS. Amandma je namreč predvidel, da širitev kroga izvajalcev aktivne politike zaposlovanja (APZ) ni smiselna, saj da je za posredovanje delovnih mest prvenstveno zadolžen zavod za zaposlovanje.
Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko se s tem ni strinjal. Po njegovih besedah namreč predvideno širjenje izvajalcev APZ na socialne partnerje povečuje aktivno vlogo sindikatov in delodajalcev na trgu dela. Zatrdil je, da rešitev ni namenjena financiranju socialnih partnerjev, temveč, da ti s svojimi izkušnjami vplivajo na kakovost izvajanja APZ. Dodal je, da imajo podobno ureditev tudi v skandinavskih državah in v Italiji.
Z Zorkom se je strinjal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.
Pomen izkušenj socialnih partnerjev je izpostavil še Vizjak, ob tem pa opozoril, da bodo morali socialni partnerji v primeru izvajanja APZ izpolnjevati vse postavljene pogoje.
Jana Jenko je v imenu DeSUS predlog amandmaja zato umaknila.
