Združitev zdravstvene blagajne z Vzajemno v eno zavarovalnico, kritje osnovne košarice pravic iz enega zavarovanja, postavitev standardov pri materialih za zdravljenje in jasnejša razdelitev, v kateri ustanovi kaj počnejo. Tako so zdravstveno reformo, potem ko je pri njej spodletelo vsem vladam v zadnjem desetletju, začrtali v Iniciativi zdravnikov.
Ob vzpostavitvi nacionalne zdravstvene zavarovalnice bi ukinili sedanjo obliko dopolnilnega zavarovanja, ki se z obveznim prepleta znotraj istih pravic. Namesto tega bi uvedli novo dodatno zavarovanje. To bi krilo zdravljenje in druge storitve, ki ne bi bile v osnovni košarici pravic. »Približno 80 odstotkov bi bilo tako javnega, 20 odstotkov pa zasebnega,« nam je pojasnil ortoped Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov.
Po njegovem je treba takoj prenehati sedanje pavšalno varčevanje pri stroških dela in materialu v bolnišnicah, ki prinaša kvečjemu škodo za bolnika, in se lotiti globljih sistemskim sprememb. Opozoril je, da trenutni pristop pelje v razgradnjo zdravstva in privatizacijo bolnišnic: »Na koncu bo prišel kdo, ki je že prej služil na račun javnega sektorja, in poceni kupil bolnišnico.«
Predloge nameravajo podrobneje predstaviti prihodnji mesec. Že v združitvi Vzajemne – kjer so včeraj razrešili dosedanjo predsednico uprave Milojko Kolar in na njeno mesto imenovali Aleša Mikelna – z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se po njihovih ocenah skriva od 40 do 60 milijonov evrov prihranka. Kot je spomnil Bešič Loredan, je sedanji položaj Vzajemne rezultat sistemskih anomalij, sicer pa gre za zavarovalnico, ki je tako kot zdravstvena blagajna »od ljudi«. Drugima dvema zavarovalnicama, ki danes ponujata dopolnilno zavarovanje, bi še vedno ostalo dodatno zavarovanje oziroma storitve na trgu, ki bi jih bilo za okoli 600 milijonov evrov. Postopno, čez kakšnih pet ali sedem let, bi lahko po oceni Bešiča Loredana tudi tema zavarovalnicama in morda še kakšni drugi omogočili, da ponudijo zavarovanja za vse storitve. »Če bi to storili čez noč, ne bi bilo pravega nadzora. Prosperirale bi storitve, ki prinašajo več denarja, sprememba pa bi šla v škodo najzahtevnejše medicine,« je pristavil.
Druga ključna točka je standardizacija materialov, opreme in postopkov naročanja. Pri tem bodo določili najnižji še sprejemljiv standard, a tudi najvišjo ceno, ki je sprejemljiva pri posamezni vrsti materiala. Bešič Loredan je princip ponazoril s primerom kolčnih protez: »Standard, ki je primeren za starejše, okoli osemdesetega leta, bi bil drugačen od tistega za ljudi pri petdesetih, ki prav tako potrebujejo to protezo. Če je primerna cena pri enem standardu 1100 evrov, pri dražjih kolčnih protezah ne bi smela presegati 1600 evrov«. Po njegovem bi bili že zaradi tega dobavitelji prisiljeni znižati cene, hkrati pa trg ne bi bil več tako razdrobljen. Ker bi bila naročila večja, bi bile cene nižje. Namesto tega, da vsak naroča »po svoje« in zdravstvo tako za enake situacije kupuje izdelke številnih proizvajalcev, bi pri posamezni vrsti materiala kupovali le izdelke dveh ali treh.
O nadzornikih bolnišnic naj odločajo kompetence, ne politična pripadnost
Čeprav državni program raka na primer že nekaj let predvideva, katere vrste raka in kakšno zdravljenje bi morali izvajati v kateri od bolnišnic po Sloveniji, da bi bilo za bolnike najbolje, to nikakor ne zaživi v praksi. Zato ni čudno, da Iniciativa zdravnikov predvideva mrežo, ki bo pregledneje določila, kje se opravlja kakšno zdravljenje. Ob tem naj bi razjasnili, kaj je osnovno zdravstvo in kaj njegova naloga, kaj sekundarna raven, kaj pa sodi v zares najzahtevnejšo terciarno raven medicine. V tem sklopu želijo urediti tudi upravljanje zdravstvenih zavodov. Sedanje svete bolnišnic, ki jim je spodletelo pri opravljanju nadzorne vloge in v katere največ članov imenuje vsakokratna vlada, bi bilo treba ukiniti, pravi Bešič Loredan. Po njegovem je treba poskrbeti za kompetentne nadzorne organe: »O tem se ne sme kot danes odločati po politični poti.«
Ob tem bo treba poskrbeti za primerno nagrajevanje tistih zaposlenih, ki delajo več, menijo v iniciativi. Podobno kot pavšalno rezanje materialnih stroškov so tudi pavšalni rezi v stroške dela in plače zaposlenih po njihovem slab pristop k varčevanju, ki zaposlenim jemlje motivacijo. Bešič Loredan dodaja, da bi bilo smiselno v bolnišnicah upokojiti tiste ljudi, ki za to izpolnjujejo pogoje (to velja za okoli 400 zdravnikov), in vstop v zdravstveni sistem omogočiti mladim strokovnjakom, ki dela danes ne dobijo.
Podpora stroke in civilne družbe
Zdravniške organizacije pripravljajo tudi skupno strategijo za zdravstvo, o mnogih točkah sprememb pa so se že zedinile, je povedal predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. Z Iniciativo zdravnikov se strinjajo, da je treba postaviti standarde pri naročanju materiala in opreme ter da je treba postaviti mrežo, ki bo podlaga za bolj racionalno organizacijo. Prav tako se zdravniki strinjajo, da je treba okrepiti osnovno zdravstvo. Odprti pa ostajata vprašanji, kako ločiti javno od zasebnega in kako urediti zdravstveno zavarovanje. Možina pravi, da se osebno strinja z ukinitvijo sedanje oblike dopolnilnega zavarovanja, a bo treba o tem še podrobneje razmisliti. »Nepravično je, da za dopolnilno zavarovanje plačujemo vsi enako, ne glede na dohodke. Poleg tega bi si del prebivalstva lahko privoščil nadstandard, pa mu ne damo možnosti, da bi do njega prišel legalno. Do nadstandardnih storitev, ko na primer nočejo čakati, tako pridejo na nepravičen način«. Možina dodaja, da bo treba v vsakem primeru zagotoviti dodatne vire denarja, če želimo, da zdravstvo ostane solidarno in hkrati sledi dragi inovativni medicini.
Ideje iniciative pozdravlja tudi predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Mojca Senčar. »V našem združenju jih bomo podprli, upam pa, da bo to postala tudi uradna politika zdravniških organizacij in civilne družbe. Prevetritev košarice pravic je smiselna, a moramo biti pri tem pazljivi. Morda bi lahko v nekaterih primerih na primer omejili zdraviliško zdravljenje. Pomembneje je, da bolnica dobi zdravila, ki so zanjo najprimernejša, in da ima pravico do rekonstrukcije dojk po operaciji. Zdraviliško zdravljenje je mogoče včasih nadomestiti z drugimi oblikami psihosocialne pomoči,« je dejala. Kot pravi, denarja za vse pač ni dovolj, zato bo treba postaviti prioritete. Danes se ob zaostrenem varčevanju te postavljajo na osnovi moči posameznih strok ali skupin pacientov, opaža. »Pravice bolnikov se zato zmanjšujejo potihoma, brez kriterijev«.
