V iniciativi zdravnikov ne pristajajo na to, da bi na račun interventnih ukrepov, ki naj bi zdravstvu prinesli okoli 100 milijonov evrov, odložili nujne reforme v zdravstvu. Sami med drugim predlagajo ukinitev sedanje oblike dopolnilnega zavarovanja, združitev Vzajemne z zavodom za zdravstveno zavarovanje in novo dajatev za zdravstvo. Če bo politika korenite spremembe še naprej odlagala, so pripravljeni tudi na proteste ali stavko.
»Dvajset let smo bili priče obljubam levih in desnih vlad, da se bo zdravstvo reformiralo, a reformiralo se je bolj malo. Zdravstvo se je zato v sedanji gospodarski krizi znašlo še bolj ranljivo. Ne pristajamo na izgovore, da ni mogoče napraviti nič in da ni alternativ,« je dejal kirurg Erik Brecelj z Onkološkega inštituta. Po njegovem se bo že v kakšnem mesecu videlo, ali vlada misli resno.
Nova dajatev bi bila odvisna od dohodkov
V iniciativi predlagajo, da bi osnovno košarico pravic v zdravstvu v celoti financirali iz javnih sredstev, torej obveznega zavarovanja. Za tega bi lahko skrbelo več zavarovalnic in ne le nacionalna zdravstvena zavarovalnica, v katero bi se združila Vzajemna in zavod za zdravstveno zavarovanje. Prispevna stopnja bi ostala nespremenjena, saj dodatna obremenitev plač po njihovem ni sprejemljiva z vidika konkurenčnosti dela. Da bi zagotovili sredstva, ki bi jih izgubili z ukinitvijo sedanje oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa bi uvedli denarno dajatev, odvisno od posameznikovega dohodka. Plačevali bi jo iz neto dohodkov na enak način kot danes plačujemo premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dajatev pa bi bila obvezna (izjema bi bili na primer otroci, dajatve pa bi bili lahko oproščeni tudi socialno šibki).
V razrede, ki bi odločali o višini te dajatve, bi se ljudje razvrstili glede na bruto dohodek. Vse pravice, ki ne bi bile zajete v košarico osnovnih pravic, bi bile krite iz zasebnih sredstev, pri čemer bi se lahko oblikovala dodatna zavarovanja. Iz košarice pravic bi pri tem izločili nenujne reševalne prevoze, zdraviliška zdravljenja, ki niso del neprekinjene zdravstvene obravnave bolnika, pogrebnine in posmrtnine (slednje bi za socialno šibke kril proračun). Vse zavarovalnice bi lahko ponudile vsa zdravstvena zavarovanja.
Pri spremembah zdravstvenega zavarovanja se med drugim zgledujejo po nizozemskem sistemu, predlogi pa so v veliki meri kombinacija načrtov, ki sta jih že imeli Pahorjeva in Janševa vlada. Medtem ko je imelo ukinjanje dopolnilnega zavarovanja vseskozi visoko podporo v javnosti, pa je bila pomislekov, da bi s tem zdravstvo le še podražili, deležna ideja o več zdravstvenih blagajnah. Ta se je sicer znašla v koalicijski pogodbi Janševe vlade, a je bil takratni (in sedanji) minister za zdravje Tomaž Gantar do nje skeptičen.
Zdravnikom se mudi
Kot je pojasnil ortoped Danijel Bešič Loredan iz bolnišnice Valdoltra, so o tem, da bi za obvezno zavarovanje sprva skrbela le nacionalna zavarovalnica, razmišljali tudi sami. Kljub temu je pretehtal strah, da bi si ta zavarovalnica izborila prevelik monopol. Po njegovem pa je ključno, da se javna sredstva ločijo ob zasebnih. »Zavarovalnice, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zavarovanjem, si neupravičeno lastijo kapitalski dobiček, zavod za zdravstveno zavarovanje pa iz leta v leto prikazuje minus,« je opozoril. Svoje ideje o prihodnosti zdravstva so že predstavili ministru Gantarju: »Naša želja je, da se ukrepi začnejo izvajati takoj, on pa si želi še nekaj časa«. Po oceni iniciative prav dosti časa za spremembe v slovenskem zdravstvu ni več, svoje predloge pa bodo natančneje razložili še v beli knjigi za zdravstvo.
Gantarja veseli, da so v iniciativi zdravnikov med svoje ideje vključili tudi njegove predloge, sicer pa po njegovem problemov, ki so se v zdravstvu kopičili leta, ni mogoče odpraviti čez noč. »So pa nekatere spremembe nujne in mednje gotovo sodi ukrepanje na področju korupcije v zdravstvu,« meni Gantar. Pri javnem naročanju bo sicer treba spremeniti zakonodajo na področjih, ki niso v pristojnosti ministrstva za zdravje, je spomnil. Napovedal je še, da bodo del reformne zakonodaje, novi zakon o zdravstveni dejavnosti, predstavili v nekaj tednih.
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedbo prispevka, ki bi bil odvisen od plače, je v beli knjigi že pred desetletjem predvidel takratni minister za zdravje Dušan Keber. Ukinitvi dopolnilnega zavarovanja je nasprotoval takratni finančni minister Dušan Mramor, bela knjiga pa ni bila uresničena. Po Kebrovem je bil čas sicer vedno zrel za to spremembo, sedanje finančne razmere pa so dodaten argument v njen prid. »S tem bi vsaj nekoliko omejili zmanjševanje pravic, ki se obeta. Poleg tega bi povečali solidarnost, saj bi bili ljudje obremenjeni v skladu z dohodki«, je poudaril. Ideji, da bi lahko obvezno zavarovanje ponudile vse zavarovalnice, pa ni naklonjen. To bi po njegovem prineslo dodatne stroške, kaj dosti možnosti za konkurenco pa v tem primeru po njegovem ni. Keber pa se boji, da bo politika še najraje prisluhnila predlogu o konkurenci pri obveznem zavarovanju: »To bi zanesljivo pomenilo nov način za trošenje denarja«.