Tisti, ki že računajo, koliko jih lahko po žepu udari napovedani davek na nepremičnine, morajo vedeti, da geodetska uprava (Gurs) prav zdaj preverja, ali bo treba vrednosti v registru nepremičnin popravljati. Predvidoma julija letos bodo po besedah Dušana Mitrovića, direktorja urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Gurs, izračunani vsi indeksi, s katerimi ugotavljajo, za koliko so se spremenile cene posamezne vrste nepremičnin na določenem območju od zadnjega vrednotenja 1. julija 2010 do 1. januarja letos. Kjer bodo spremembe večje od desetih odstotkov, bodo vladi predlagali primerno prilagoditev vrednosti nepremičnin v registru.
Nekaj odstotkov pomanjkljivih podatkov
Premierka Alenka Bratušek je v četrtek sicer le skopo napovedala, da nameravajo trajni davek na nepremičnine uvesti z letom 2014, pri vzpostavitvi sistema obdavčenja pa se bodo oprli tudi na dokumente, ki jih je že leta 2010 pripravila vlada Boruta Pahorja. Tako kot Bratuškova je tudi Mitrović poudaril, da pomanjkljivosti registra nepremičnin pri tem ne bodo ovira. Kot je dejal, je v registru nekaj odstotkov od približno 80 milijonov podatkov o nepremičninah napačnih, nekaj odstotkov podatkov pa še manjka, toda to »ni nič neobičajnega, s tem se soočajo v čisto vsaki državi, saj je vzpostavitev popolne evidence brez kakršnega koli nepravilnega podatka nemogoča«. Za primer je navedel Latvijo, ki je davek na nepremičnine uvedla leta 1999, pri čemer je prav zaradi težav z evidencami najprej obdavčila samo zemljišča, nato približno 30 odstotkov stavb, še danes pa 40 odstotkov nepremičnin v tej državi ni obdavčenih.
»Glede na sistem plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kot ga imamo sedaj in po katerem nekatere občine sploh ne pobirajo nadomestila, v drugih pa zaradi nepopolnih evidenc nadomestilo recimo zaračunavajo samo 60 odstotkom lastnikov stavbnih zemljišč, teh nekaj odstotkov neevidentiranih ali napačnih podatkov v registru res ne more biti problematičnih,« je poudaril Mitrović.
Vsako leto popravijo milijon podatkov
Ob tem je tudi pojasnil, da na upravi stalno izboljšujejo kakovost podatkov. Kot je dejal direktor urada za nepremičnine pri Gurs Franc Ravnihar, na leto spremenijo približno milijon podatkov. S pomočjo cikličnega zračnega snemanja stalno preverjajo, ali so nepremičnine na posnetkih zavedene tudi v registru nepremičnin. Če niso, lastnike pozovejo k posredovanju podatkov, v primeru njihove neodzivnosti pa zadevo odstopijo prostorski inšpekciji. Sedaj bodo po Mitrovićevih besedah začeli pregledovati tudi pravilnost podatkov – s pomočjo zračnih posnetkov je namreč mogoče preveriti tudi površino in višino objektov na sliki.
Pri tem je Mitrović opozoril, da napačnih podatkov o nepremičninah niso navajali le nekateri zasebni lastniki, temveč svoje dolžnosti ne izpolnjujejo niti mnoge občine. »Kolikor vem, ljubljanska mestna občina niti enega zemljišča ni prijavila kot zemljišča za gradnjo stavb oziroma zazidljivega zemljišča, čeprav so se na drugi strani zemljišča v Ljubljani prodajala kot takšna, kar se je odražalo tudi v prodajnih cenah. Ker nam občina ni sporočila namenske rabe zemljišča, v kateri je upoštevan potencial, torej dejanska vrednost zemljišča, in ker sami teh podatkov ne smemo prilagajati, potem upoštevamo dejansko rabo zemljišča. To je lahko recimo travnik, in če nam občina ne sporoči, da je zazidljiv, ga v modelu vrednotimo po ceni 2 ali 3 evre na kvadratni meter namesto 200 evrov,« enega od problemov, ki jih bo treba urediti, opisuje Mitrović.
Če bo namreč sedanja vlada upoštevala Pahorjeve načrte, bo obdavčila praktično vse nepremičnine in ne več le stavbnih zemljišč. Za davčno osnovo bo vzela posplošeno vrednost nepremičnine, ki jo izračunava Gurs. Kot smo pisali včeraj, je pred slabimi tremi leti vlada kolebala med tem, da bi višino davka na nepremičnine vsaka občina zase določila sama, in med enotnim obdavčitvenim sistemom za vso Slovenijo.
Pol državi, pol občinam
Od nepremičninskega davka si vlada na letni ravni sicer obeta za 240 milijonov evrov prilivov v državni proračun, enako vsoto pa naj bi si razdelile tudi občine, pri čemer zdaj z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča poberejo za okoli 50 milijonov evrov manj denarja na leto (država ne dobi nič). Kot je v program stabilnosti še zapisala vlada, bodo za povišanje prihodkov iz tega naslova poskrbeli tako s popolnejšim zajetjem nepremičnin v obdavčitev kot z nekoliko višjo davčno obremenitvijo.
Naj ob tem spomnimo, da je Janševa vlada pred uvedbo davka za lastnike nepremičnin v skupni vrednosti nad milijon evrov govorila celo o 160 milijonih evrov dodatnega denarja na leto. Kot kaže za zdaj, bo država za polovico lanskega leta (davek je bil z Zujfom uveden v drugi polovici leta) v resnici iztržila le slab milijon evrov (976.655 evrov), znesek pa se lahko zaradi vloženih pritožb še zniža. Z davčne uprave (Durs) so namreč sporočili, da se je na izdano odločbo pritožilo 133 zavezancev, od tega so 60 pritožb že upoštevali in tako prvotno odmerjeno skupno vsoto davka v višini skoraj 1,5 milijona evrov znižali za slabega pol milijona evrov. Od skupno 939 zavezancev je sicer Durs odločbo o odmeri davka poslal 248 osebam (690 postopkov so ustavili, en zavezanec pa je umrl še pred izdajo odločbe).