Novica, da se je Zbor za republiko odločil za takšno potezo je pri mnogih izzvala začudenje, predvsem pa zaskrbljenost nad morebitnimi konflikti med protestnimi skupinami z nasprotujočimi se pogledi na rešitev politične krize. Do prvih konfliktov je v preteklih dneh že prišlo, ko so pred javno tribuno Zbora za republiko v Mariboru prišli protestniki, kasneje pa je prišlo tudi do fizičnega obračunavanja. Uroš Lubej, sicer urednik spletnega medija Novomeški Čuvar in eden vidnejših protestnikov v zadnjih slovenskih vstajah, je nad odločitvijo Zbora za republiko ogorčen. Prepričan je, da je shod organiziran kot provokacija in da je njegov namen izzvati konflikte.
Lubej nam je povedal, da bi odločitev o kakršnikoli spremembi organizacije zaradi nevarnosti konfliktov lahko prišla zgolj na podlagi razprave po spletnih družbenih omrežjih, je pa poudaril, da je na podlagi načina delovanja preteklih Vseslovenskih ljudskih vstaj jasno, da gre za miroljubno gibanje, ki se bori z nenasilnimi in z demokratičnimi sredstvi, tako pa bo, zagotavlja Lubej, ostalo tudi naprej. »Mi nikakor ne bomo generirali konfliktov med državljani,« je povedal. »Naredili bomo vse, da do tega konflikta ne bo prišlo, ker to ni naš konflikt. Naš konflikt, vsaj moj, je med menoj in oblastjo. Menim, da ga tudi drugi vidijo tako,« je še povedal Lubej, ki opozarja na nesmiselnost takšnega ustvarjanja delitev Slovencev na leve in desne.
Šturm: Kateri shod ima več legitimnosti?
Da bo shod miren, nam je v telefonskem pogovoru povedal tudi predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm, ki je prav tako prepričan, da do konflikta ne bo prišlo. »Če bi do konflikta med skupinama prišlo, bi to mi onemogočili.« Pravi, da bodo organizirali varovanje dogodka in pričakuje, da bo podobno storil tudi drugi organizator. »Zakon jasno pravi, da mora organizator shoda zagotoviti varnost,« je povedal. Sicer pa meni, da verjetnost za konflikt ni velika, predvsem zaradi dejstva, da sta shoda organizirana ob različnih urah. Verjame, da bo shod Zbora za republiko končan pred pričetkom Vseslovenske vstaje, zato tudi ne vidi težav z organizacijo shoda na isti dan in na isti lokaciji.
»Živimo v svobodni državi in svoboda govora je dana vsem, tudi svoboda zbiranja, ki je ustavna pravica, seveda pa morajo biti za to izpolnjeni zakonski pogoji. Shodi morajo biti prijavljeni in mi smo to storili,« je povedal Šturm in dodal, da si je potrebno postaviti vprašanje, kateri shod ima večjo stopnjo legitimnosti in legalnosti, tisti, ki izpolnjuje ustavne zakonske pogoje, ali tisti, ki jih ne?
V sklopu shoda namerava Zbor za republiko sicer organizirati tudi kulturni program, samo sporočilo shoda pa v tem trenutku še ni povsem dorečeno. Med glavnimi razlogi, da so shod najavili za 8. februar pa poleg kulturne pomembnosti datuma našteva tudi dejstvo, da gre za dela prost dan, zaradi česar je shod bolj dostopen za tiste, ki bi se ga želeli udeležiti.
Plut: Situacija je preveč resna za takšne igrice
Pravnik Rajko Pirnat v organizaciji obeh shodov na isti dan ne vidi nobenega pravnega problema, še posebej ker sta začetka obeh dogodkov štiri ure narazen. »Bo pa seveda stvar bolj naporna za policijo, ki bo morala računati za večjimi tveganji za javni red in mir,« je dodal in poudaril, da imata do javnega izražanja mnenja pravico obe strani.
Članu prvega republiškega predsedstva, Dušan Plutu, pa se odločitev za organizacijo shoda Zbora za republiko na isti dan in na isti lokaciji, kot je bila napovedana 3. vseslovenska vstaja, ne zdi dobra. V tem vidi določeno provokacijo, ki v tem trenutku ni potrebna. »Za izražanje stališč na odprtem prostoru je na voljo še veliko drugih javnih površin, če že mora biti isti datum. Pa tudi sicer se mi zdi, da so problemi, s katerimi se srečuje Slovenija v tem trenutku preveč resni za takšne igrice,« je povedal Plut, ki meni, da bi se morali osredotočiti predvsem k rešitvi politične krize, da bi lahko nato reševali gospodarsko. Kot prvi korak v tej smeri vidi v odstopu premierja Janeza Janše in župana Ljubljane Zorana Jankovića, ki ju bremenijo sumi korupcije. Na vprašanje legitimnosti neprijavljenih shodov, ki ga je izpostavil Šturm pa je Plut odgovoril, da se oblika neposredne demokracije lahko odraža tudi z neprijavljenimi zborovanji. Izpostavil je, da shodi do sedaj praviloma niso povzročali nasilja in dodal, da je do tega prišlo zgolj v primerih reakcije z druge strani.
»Ta argument je s tega vidika popolnoma nepomemben, poleg tega pa gospod Šturm dovolj dobro ve, kako se je organizirala civilna družba v drugi polovici osemdesetih. Ne vem, zakaj bi bila država sedaj bolj policijska, kot je bila v drugi polovici osemdesetih?« Dodal je še, da so si osamosvojitelji prizadevali tudi, da bi se spremenil ta del politične demokracije: »Ne pa da se standardi zbiranja zmanjšujejo v primerjavi s socializmom, ki smo ga odpravili.«